Podlaga za kazenski pregon delodajalcev, ki ne plačujejo prispevkov za socialno varnost obstaja, ugotavlja ministrstvo za pravosodje.
"Kazenski zakonik (KZ 1) je ohranil posebno poglavje kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost, saj gre pri kršitvah pravic delavcev glede plačila prispevkov za pomembno vrednoto, kar narekuje organom odkrivanja in pregona aktiven pristop," so na ministrstvu za pravosodje proučili, ali v kazenskem zakoniku obstaja možnost pregona tistih delodajalcev, ki ne plačujejo socialnih prispevkov. Izhajajo iz ocene, da mora biti pomemben del odziva pristojnih državnih organov na pojav neplačevanja socialnih prispevkov tudi kazenski pregon storilcev teh dejanj, kadar so za to podani zakonski pogoji.
Podlaga za pregon obstaja
Ker je treba vsako spremembo kazenskega zakonika skrbno proučiti, je pravosodno ministrstvo na vrhovno državno tožilstvo in davčno upravo naslovilo dopis, v katerem opozarja, da določbe obstoječega KZ 1 ob ustrezni razlagi in upoštevanju sistematike zakonika vendarle omogočajo podlago za pregon teh ravnanj.
Tudi prispevki so plačilo
Kazniva je v tem primeru kršitev pravice, ki izvira iz zapovedi o zavarovanju in plačevanju prispevkov na podlagi zaposlitve v razmerju do delavca. Prispevki za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, ki jih plačuje delodajalec, so namreč del plačila za opravljeno delo. Tudi če prispevki niso plačilo, ker delavcu dejansko niso izplačani kot del bruto plače, pa to na presojo kršitve ob pravilni razlagi zakona ne more vplivati, menijo na ministrstvu. Po njihovem mnenju bi davčna uprava tak pristop k reševanju problematike lahko podprla z vlaganjem kazenskih ovadb v vzorčnih primerih, na tej podlagi pa lahko državno tožilstvo sproži ustrezne sodne in druge postopke, na primer usmerjanje policije, sodelovanje z davčno upravo. Če namreč prevlada stališče, menijo na Zalarjevem ministrstvu, kjer zdaj čakajo, da se o tem izjasnita še davčna uprava in tožilstvo, da novi kazenski zakonik ne pokriva tovrstnih dejanj, bi sprememba KZ 1 pomenila, da se lahko kaznujejo le storilci, ki tega še niso storili oziroma to še bodo storili, ne pa tudi tisti, ki so to že storili, saj bi bilo kaznovanje za nazaj protiustavno.
1
