Anatomski safari v dunajskem Prirodoslovnem muzeju

Razstavo Svetovi teles živali, ki je nastajala pod budnim očesom idejnega vodje, izumitelja revolucionarne tehnike plastinacije – kontroverznega nemškega anatoma Guntherja von Hagensa–, smo si ogledali v dunajskem Prirodoslovnem muzeju. In bilo je kaj videti. Že pred blagajno nas je presenetilo dejstvo, da je sredi tedna ob 20. uri (muzej je ob sredah odprt do 21. ure) v muzeju še vedno vladalo prešerno razpoloženje. Mladina se je drenjala med vrati, številni so se fotografirali pred plastinirano kamelo v preddverju, medtem ko je bilo v prvem nadstropju čutiti pravi kulinarični utrip, ki je bolj spominjal na kakšen catering na eni od eminentnejših lokacij kot pa na Prirodoslovni muzej.

Štiri tone silikona in 40 tisoč litrov acetona Prepariranje razstavljenih živali, ki ponuja vpogled v živčevje, okostje in organe živali, je pripravljala ekipa 30 strokovnjakov. Potrebovali so 64 tisoč delovnih ur, štiri tone silikona in 40 tisoč litrov acetona.

Precejšnje zanimanje je požel prostor, namenjen pregledu reprodukcije in reprodukcijskih organov. Kot je bilo opaziti iz odziva obiskovalcev, se je večina zadrževala pred "nagačeno" gorilo in človekom in posmehljivo primerjala njune reprodukcijske organe. Po videnem sodeč, gre za obratno-sorazmerne dimenzije pri velikosti moških spolnih organov.

Zadnja sobana je rezervirana za največje in najvišje kopensko bitje, slona in žirafo.

Zanimivo je, da čeprav smo v muzej vstopali z mislijo, da si bomo ogledali preparacijo nekdaj živih bitij, in da nas je nekatere zaskrbelo, kako bo z občutljivostjo želodca, občutek v muzeju ni srhljiv. Ravno nasprotno. Telesa namreč bolj spominjajo na umetelne plastične tvorbe kot pa mrtva živalska telesa. Razstava, ki je namenjena vsem starostnim skupinam, bo zaradi velikega zanimanja javnosti namesto do 7. marca na ogled še do 4. aprila 2011.