Sobota,
6. 10. 2012,
14.59

Osveženo pred

9 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Sobota, 6. 10. 2012, 14.59

9 let, 2 meseca

Alkohol: zaradi prometnih nesreč v 15 letih 1,3 miljarde škode

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
V času gospodarske krize število ljudi, ki svoje težave utaplja v alkoholu, narašča. Približno 10 do 15 odstotkov državljanov ima najverjetneje že razvit sindrom odvisnosti od alkohola.

Te trende opažajo v centrih za socialno delo, vendar natančnih podatkov o številu alkoholikov nimajo, po pomoč se namreč obrne le malo ljudi. Strokovnjaki na ministrstvu za zdravje, na občinah, v centrih za socialno delo in na zavodih za zdravstveno varstvo so v minulih tednih na regijskih konferencah o problematiki prekomernega pitja alkohola izpostavili predvsem problem prevelike razpršenosti programov, premajhno financiranje in pomanjkanje nacionalne in tudi regijske strategije za boj proti alkoholizmu.

Alkohol je sicer eden ključnih vzrokov za prezgodnjo umrljivost v Sloveniji, kjer registrirana poraba čistega alkohola na odraslega prebivalca, starejšega od 15 let, znaša 10,5 litra na leto, neregistrirana poraba pa po nekaterih ocenah znaša še dodatnih pet do sedem litrov.

Jetrna ciroza: Slovenija na tretjem mestu po stopnji umrljivosti v EU Slovenija je na tretjem mestu med državami EU po stopnji umrljivosti zaradi jetrne ciroze. V 20 do 30 odstotkih primerov pa je alkohol tudi vzrok za raka grla in požiralnika, za samomore in prometne nesreče. Leta 2009 je tako zaradi alkohola v Sloveniji umrlo 841 ljudi, kar predstavlja 4,5 odstotka vseh smrti.

Raziskave kažejo, da se 42 odstotkov odraslih Slovencev vsaj enkrat letno opije, približno 10 do 15 odstotkov pa jih ima najverjetneje že razvit sindrom odvisnosti od alkohola. V času gospodarske krize je pitja alkohola še več. "Veliko je alkoholizma, ki nastane zaradi izgube služb, saj ljudje težave utapljajo v alkoholu," je prepričana Mateja Prosen iz Centra za socialno delo Kranj.

Ženske srednjih let pijejo prikrito Veliko alkoholizma je tudi med ženskami srednjih let, a je ta v družbi manj opazen, saj gre za tako imenovano prikrito pitje za domačimi zidovi. Alkohol je v porastu tudi med osebami starejšimi od 65 let. "Tega ne smemo prezreti, saj se s starostjo povečajo tudi posledice alkohola," opozarja Marjeta Hovnik Keršmanc z Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj.

"Alkoholizma bi bilo manj, če bi veliko več delali na preventivi," je prepričana Prosenova, ki meni, da trenutno prave preventive ni. Ministrstvo za zdravje finančno podpira 15 neprofitnih programov s tega področja, vendar le z 200.000 evri. "Kronično nam zmanjkuje virov in znanja," priznava Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje.

Manjša poraba šele pri desetodstotnem dvigu cen Da je z nekaterimi ukrepi možno doseči dobre rezultate, dokazuje strožja prometna zakonodaja, saj se je število alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč leta 2011 v primerjavi z letom pred tem zmanjšalo za 41 odstotkov. Tudi delež alkoholiziranih povzročiteljev nesreč s smrtnim izidom je od strožje zakonodaje močno upadel, in sicer s tretjine na petino. Zato je omilitev kazni za prometne prekrške po mnenju Petričeve napaka.

"Ne moremo se sprenevedati, da nimamo orodij in da ne vemo, kaj učinkuje," je dejala Petričeva in kot zelo učinkovite ukrepe za zmanjšanje porabe alkohola navedla dvig cene oziroma davka na alkohol. Aprila letos so se trošarine na vse alkoholne pijače že dvignile, vendar pa je dokazljiv učinek za zmanjšano porabo alkohola šele pri desetodstotnem dvigu cene.

Leta 2008 je bilo zaradi alkohola izgubljenih skoraj 80.000 delovnih dni Danes nimamo niti ocene o številu alkoholikov, saj ni sistema zaznavanja, kakršen obstaja za droge. "Slovenci imamo zelo nekritičen odnos do rabe alkohola. Vendar je dejansko to zelo hud problem, če za tem vidimo propad posameznika, ki se opija in tudi propad celotne družine," je povzela direktorica Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj Irena Grmek Košnik.

Prave politične volje za boj z alkoholizmom pa ni kljub temu, da imamo merljive podatke tudi o ekonomskih stroških. Leta 2008 je bilo zaradi zlorabe alkohola neposredno izgubljenih skoraj 80.000 delovnih dni, ocenjeni stroški nadomestila plače za bolniško odsotnost pa so znašali 3,64 milijona evrov. Po podatkih Inštituta za varovanje znanja RS je bilo v Sloveniji zaradi posledic prometnih nezgod z alkoholiziranimi udeleženci od leta 1991 do 2005 kar za 1,3 milijarde evrov škode.