Sobota, 6. 10. 2012, 14.59
9 let, 2 meseca
Alkohol: zaradi prometnih nesreč v 15 letih 1,3 miljarde škode

Te trende opažajo v centrih za socialno delo, vendar natančnih podatkov o številu alkoholikov nimajo, po pomoč se namreč obrne le malo ljudi. Strokovnjaki na ministrstvu za zdravje, na občinah, v centrih za socialno delo in na zavodih za zdravstveno varstvo so v minulih tednih na regijskih konferencah o problematiki prekomernega pitja alkohola izpostavili predvsem problem prevelike razpršenosti programov, premajhno financiranje in pomanjkanje nacionalne in tudi regijske strategije za boj proti alkoholizmu.
Alkohol je sicer eden ključnih vzrokov za prezgodnjo umrljivost v Sloveniji, kjer registrirana poraba čistega alkohola na odraslega prebivalca, starejšega od 15 let, znaša 10,5 litra na leto, neregistrirana poraba pa po nekaterih ocenah znaša še dodatnih pet do sedem litrov.
Raziskave kažejo, da se 42 odstotkov odraslih Slovencev vsaj enkrat letno opije, približno 10 do 15 odstotkov pa jih ima najverjetneje že razvit sindrom odvisnosti od alkohola. V času gospodarske krize je pitja alkohola še več. "Veliko je alkoholizma, ki nastane zaradi izgube služb, saj ljudje težave utapljajo v alkoholu," je prepričana Mateja Prosen iz Centra za socialno delo Kranj.
"Alkoholizma bi bilo manj, če bi veliko več delali na preventivi," je prepričana Prosenova, ki meni, da trenutno prave preventive ni. Ministrstvo za zdravje finančno podpira 15 neprofitnih programov s tega področja, vendar le z 200.000 evri. "Kronično nam zmanjkuje virov in znanja," priznava Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje.
"Ne moremo se sprenevedati, da nimamo orodij in da ne vemo, kaj učinkuje," je dejala Petričeva in kot zelo učinkovite ukrepe za zmanjšanje porabe alkohola navedla dvig cene oziroma davka na alkohol. Aprila letos so se trošarine na vse alkoholne pijače že dvignile, vendar pa je dokazljiv učinek za zmanjšano porabo alkohola šele pri desetodstotnem dvigu cene.
Prave politične volje za boj z alkoholizmom pa ni kljub temu, da imamo merljive podatke tudi o ekonomskih stroških. Leta 2008 je bilo zaradi zlorabe alkohola neposredno izgubljenih skoraj 80.000 delovnih dni, ocenjeni stroški nadomestila plače za bolniško odsotnost pa so znašali 3,64 milijona evrov. Po podatkih Inštituta za varovanje znanja RS je bilo v Sloveniji zaradi posledic prometnih nezgod z alkoholiziranimi udeleženci od leta 1991 do 2005 kar za 1,3 milijarde evrov škode.