AI: Janša naj se osebno zavzame za rešitev problematike izbrisanih

Ob 16. obletnici izbrisa skupine državljanov nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so prej zakonito prebivali v Sloveniji, iz registra stalnih prebivalcev, predstavniki AI predsednika vlade pozivajo tudi k sprejemu ustreznih ukrepov za razrešitev situacije, ki bodo v skladu s pravom človekovih pravic.

"Vladni predlog želi legalizirati izbris"

Direktorji in lobisti sekcij AI iz držav Evropske unije v pismu ponovno pozivajo k umiku predloga sprememb ustave, s katerim namerava vlada razrešiti vprašanje izbrisanih. Omenjeni predlog sprememb po prepričanju AI ni v skladu z ustreznimi standardi človekovih pravic. Kot so zapisali v pismu, tudi ni usklajen z odločitvami ustavnega sodišča iz let 1999 in 2003 ter priporočili vrste mednarodnih organizacij. Med drugim se predstavnikom AI zdi zlasti problematično, "da skuša za nazaj legalizirati dejanje izbrisa, zanika odgovornost za izbris ter izrecno odreka popravo krivic, vključno z odškodnino".

Vlada je namreč oktobra 2007 predstavila predlog ustavnega zakona, s katerim bi si lahko državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili izbrisani iz registra prebivalstva, za nazaj uredili svoj status. Pogoji za vložitev prošnje bi bili, da so na dan 23. decembra 1990 imeli prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji in od tedaj v Sloveniji tudi dejansko živijo, vendar pod pogojem, da so že kdaj neuspešno zaprosili za stalno prebivališče.

Janša: Državljanstva ne gre podeljevati tistim, ki ga niso hoteli

Vloge naj bi obravnavali posamično, prosilci pa bi lahko pridobili pravice za nazaj, vendar le od dneva, ko so prvič vložili takšno prošnjo. Zakonski osnutek poleg tega izključuje pravico do odškodnine, predvideva pa tudi zavrnitev prošnje za kandidate, ki so bili pravnomočno obsojeni zaradi hujših kaznivih dejanj ter v primeru, da so kot pripadniki JLA zavrnili poziv, naj prestopijo v teritorialno obrambo.

Na proslavi ob dnevu človekovih pravic decembra 2007 pa je Janša glede izbrisanih dejal, da je Slovenija po osamosvojitvi podelila kar 200.000 državljanstev vsem tistim, ki so si hoteli urediti status. O t.i. izbrisanih je pojasnil, da je vlada pripravila ustavni zakon, s katerim bi popravila vsako krivico posebej. Ob tem je poudaril, da ne gre podeljevati državljanstva tistim, ki ga niso hoteli. Dodal je še, da ne gre za kršenje človekovih pravic, če nekateri ob osamosvojitvi niso hoteli izkoristiti ponujenih možnosti in si urediti statusa v Sloveniji.