Abeceda socialne reforme

Po prejšnji ureditvi so o posameznih pravicah odločali različni organi - od CSD in pokojninskega zavoda do občin. Minuli teden so že protestirali nasprotniki nove ureditve v delu, ki ureja državne štipendije.

Center za socialno delo V skladu z zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je treba vse pravice uveljavljati na centru za socialno delo, ki bo o njih odločal s pomočjo prenovljenega informacijskega sistema. Centri so v lanskem decembru prejeli 130.250 vlog za socialne prejemke, predvsem za otroške dodatke in znižano plačilo vrtca.

Državna pokojnina Z uveljavitvijo nove zakonodaje državne pokojnine kot samostojnega prejemka, ki se je izplačeval po pokojninski zakonodaji, ni več, dozdajšnji prejemniki državne pokojnine pa bodo lahko ob izpolnjevanju pogojev prejemali denarno socialno pomoč in/ali varstveni dodatek. Po prej veljavni ureditvi je bilo prejemnikov državne pokojnine nekaj več kot 16.000, prejemek pa je v letu 2011 znašal 183 evrov. Pravici do državne pokojnine se je do konca lanskega leta odpovedalo 1950 upravičencev.

Varstveni dodatek Do varstvenega dodatka je upravičena samska oseba, ki izpolnjuje določene pogoje in njen mesečni dohodek ne presega cenzusa. Ta je po zakonu o socialnovarstvenih prejemkih sicer 450,54 evra, vendar ga interventni zakon za leto 2012 spreminja na 449,80 evra. Po prej veljavnem sistemu je bilo prejemnikov varstvenega dodatka približno 45.000, vendar se je pravici, ki je po novem podvržena omejitvi dedovanja, do konca lanskega leta odpovedalo približno 9950 upravičencev.

Državna štipendija Dijakom, prejemnikom državne štipendije, ki še niso dopolnili 18 let, bo pravica do državne štipendije mirovala do dopolnitve starosti 18 let. Pogoj za prejemanje državne štipendije je po novem slovensko državljanstvo, medtem ko so bili po do zdaj veljavni ureditvi upravičenci lahko tudi tuji študenti in dijaki - konec lanskega leta je bilo teh nekaj manj kot 1800.

Otroški dodatek Družine z dijaki do 18. leta starosti bodo lahko ob izpolnjevanju pogojev dobile višji otroški dodatek. Po novi zakonodaji bo državna štipendija za dijake, mlajše od 18 let, namreč v mirovanju.

Denarna socialna pomoč za trajno nezmožne Denarna socialna pomoč je v dveh višinah - za trajno nezmožne za delovno aktivnost ali starejše in za začasne prejemnike. Trajno nezmožni za delovno aktivnost ali starejši od 63 let (ženske) oziroma 65 let (moški) bodo skupaj z varstvenim dodatkom dobili 450 evrov mesečno.

Denarna socialna pomoč za začasne prejemnike Za začasne prejemnike je po novi ureditvi za delovno neaktivno samsko osebo oziroma prvo odraslo osebo v družini sicer določen znesek 288 evrov, vendar ga zakon o interventnih ukrepih za letos znižuje na 260 evrov. Za druge družinske člane so - odvisno tudi od njihovega statusa in delovne aktivnosti - določeni deleži od tega zneska, ki se gibljejo od 0,5 do 1,56.

Upoštevanje premoženja Pri odločanju o pravicah se bo bolj kot doslej upoštevalo premoženje. Zaradi tega bo lahko znesek prejemka posameznika nižji kot do zdaj, nekateri pa bodo lahko katero od pravic tudi izgubili.

Rok za izdajo odločbe Centri za socialno delo morajo odločbe izdati v treh mesecih od prejema popolne vloge. Prednostno bodo odločali o vlogah, ki se nanašajo na denarno socialno pomoč, nato o vlogah za pravice, o katerih bodo presojali po uradni dolžnosti, zatem pa o vseh ostalih. Prve odločbe naj bi bile izdane do konca januarja oz. začetka februarja.

Izplačevanje prejemkov do izdaje nove odločbe Prejemniki socialnih transferjev, ki so oddali nove vloge za te transferje, bodo do prejema novih odločb prejemali akontacije zneskov v višini, kot je bila določena z odločbo, veljavno na dan 31. december lani. Če bodo z akontacijo dobili nižji znesek od tistega, ki jim bo priznan z novo odločbo, bodo razliko dobili povrnjeno. V nasprotnem primeru pa bodo morali preveč izplačana sredstva vrniti oziroma bodo poračunana.

Vračanje varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči po smrti prejemnika Prejemnikom varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči teh v času življenja ne bo treba vračati, čeprav je tudi to mogoče, če bi kdo želel. Če pa bodo po smrti zapustili določeno premoženje in njihovi dediči ne bodo socialno ogroženi, bodo dediči zapuščine, če bodo želeli dedovati celotno zapuščino, morali znesek prejete pomoči vrniti oziroma se bo zapuščina za ta znesek omejila. Zakon o dedovanju to določa že od leta 1976, vendar je do zdaj to veljalo samo za denarno socialno pomoč ter za doplačilo socialnovarstvenih storitev (institucionalno varstvo, družinski pomočnik, pomoč na domu) in občinske denarne socialne pomoči. Od letos je med temi pravicami tudi varstveni dodatek, vendar le varstveni dodatek, ki ga bodo upravičenci prejemali po 1. januarju letos. Dedovanje oziroma vračilo pomoči se omeji v valorizirani vrednosti prejete pomoči in brez obresti - ohranja le dano vrednost.