12. oktober - svetovni dan revmatikov

Revmatoidni artritis je kronična sistemska bolezen avtoimune narave, ki povzroča boleče vnetje in posledično poškodbo sklepov. Ključna pri zdravljenju revmatoidnega artritisa sta upočasnitev napredovanja bolezni in izboljšanje kakovosti življenja, zato sta zgodnja postavitev diagnoze ter takojšen začetek zdravljenja, izrednega pomena, je poudaril predstojnik kliničnega oddelka za revmatologijo na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Matija Tomšič. Od 32 do 50 odstotkov bolnikov prekine z opravljanjem svojega dela Bolezen je povezana z visoko stopnjo nezmožnosti opravljanja dela in vsakodnevnih opravil. Strokovnjaki ocenjujejo, da v desetih letih po nastanku bolezni od 32 do 50 odstotkov bolnikov popolnoma prekine z opravljanjem svojega dela, če bolezen ni zdravljena na ustrezen način. V Sloveniji z biološkimi zdravili zdravijo 840 bolnikov Pomembna prelomnica v zdravljenju revmatoidnega artritisa se je zgodila že z uvedbo hitrega in intenzivnega zdravljenje s počasi delujočimi (imunomodulirajočimi) zdravili. Zelo pomembno je tudi redno spremljanje aktivnosti bolezni. Ker veliko bolnikov ni ustrezno odgovorilo na to zdravljenje, je bila rešitev v bioloških zdravilih. Trenutno v Sloveniji zdravijo z biološkimi zdravili 840 bolnikov z revmatično boleznijo. Za boljše življenje revmatikov in njihovih družin s svojim izoblikovanim programov skrbi Društvo revmatikov Slovenije, ki deluje že 29. leto. V društvu in njegovih trinajstih podružnicah po Sloveniji izvajajo posebne socialne programe in zelo dobro sodelujejo z revmatologi, je v ponedeljek povedal predsednik društva Andrej Gregorčič. V celi državi je na voljo manj kot 20 specialistov revmatologov Opozoril je na pomanjkanje revmatologov in dolge čakalne dobe. Medtem ko je v Evropski uniji povprečno 1,7 revmatologa na 100.000 prebivalcev, je v Sloveniji le 0,8 revmatologa na enako število prebivalcev, kar pomeni, da je v celi državi na voljo manj kot 20 specialistov revmatologov. Zaradi tega je dostopnost do revmatologa slaba, čakalne dobe pa so nedopustno dolge, tudi po več kot 13 mesecev. "Pot bolnika z vnetnim revmatičnim obolenjem od prvih težav do postavitve diagnoze je predolga. Zato zamudimo ključne trenutke. Če pa pride k revmatologu pravočasno, potem ima velike možnosti, da bo njegovo življenje dokaj kakovostno," je še dejal Gregorčič. Zdravniška zbornica: Ne zaviramo specializacij iz revmatologije V Zdravniški zbornici Slovenije se zavedajo problema pomanjkanja revmatologov, ki pa je po mnenju zbornice v prvi vrsti posledica premajhnega števila kandidatov oz. diplomantov obeh medicinskih fakultet. V zadnjih sedmih letih je namreč od 14 razpisanih mest za specializacijo iz revmatologije prostih ostalo kar šest. "Ker iz izjav nekaterih vodilnih revmatologov izhaja, da zbornica samovoljno in brez kakršnih koli kriterijev določa število specializantskih mest s področja revmatologije v posameznih javnih razpisih, smo to primorani odločno zanikati," poudarjajo na zbornici. Dodajajo, da zdravstveni zavodi aktivno sodelujejo pri vsakokratnem oblikovanju razpisa specializacij preko javljenih potreb. Razlog za manjše število razpisanih specializacij od posredovanih potreb pa je, kot poudarjajo na zbornici, izključno v premajhnem številu možnih kandidatov.