"Vlogo Julije z veseljem prepustim krhkim lepotičkam"

Kako se spopadate s tremo?

Načeloma treme ne prepoznavam kot nekaj negativnega, redko si pred nastopi rečem "Kaj mi je tega treba", je pa vselej prisotno neko otroško navdušenje, ki požene kri po žilah, saj so prišli ljudje, v prostoru zavlada čarobna napetost in na meni je odgovornost, da jih vedno znova poskusim navdušiti.

Imate kakšno neizpolnjeno željo glede vlog, v katerih bi želeli nastopiti?

Še nikoli nisem delala na filmu, pa bi z veseljem, to je prav posebna strast, buren in zasvojljiv lifestyle. Vloge Julije z veseljem prepustim krhkim lepotičkam, ko pa bo treba imeti šegav govor na kaki proslavi, se z veseljem javim.

Najljubši spomin iz šolskih časov?

Prva slika, ki bolšči iz časov osnovne šole, je, kako smo si s sošolkami besno mazale ustnice z novim labelom. Videti smo bile ogabno, ampak tisti čas smo bile prepričane, da smo največje princese. Gimnazija Vič je bila fenomenalna, super sošolci in še bolj super profesorji. Oh, pa medicina, nepozaben študij in nepozabne žurke! Imam srečo, skozi vse faze šolanja so me spremljali čudoviti ljudje.

Ste navijačica? Navijate za katero ekipo ali reprezentanco?

Po resnici se bolj spoznam na paritvene cikluse gorskih koz kot pa na šport. Tudi navijaške pesmi so rahlo preveč preproste, da bi jih po vsej glasbeni izobrazbi lahko zagreto interpretirala. Kot prava Ljubljančanka sem seveda za Olimpijo, je pa res, da kadarkoli kdo navdušeno spremlja šport, tudi sama pritegnem s kakšnim vzklikom. Zavoljo boljšega vzdušja. Globoko cenim vse športnike, ker sama po nekajminutnem teku skorajda umrem.

Kako se najhitreje sprostite po napornem dnevu?

Recepti so različni in glede na to, da nisem človek rutine, grem enkrat na dolg sprehod, drugič berem kakšno knjigo, spet tretjič kaj dobrega skuham, včasih igram igrico na telefonu. Kadar se v kupici življenja znajde grenki sok stresa in žalosti, mu po dobri stari logiki "klin se s klinom zbija" odvrnem s hladnim pivom v družbi dobrih prijateljev.

Vas je internet zasvojil ali še vedno prisegate na klasične medije?

Ravno o zasvojenosti bi težko govorila, človek mojega kalibra se veliko bolje znajde med ljudmi, kjer je vedno polno zanimivih srečanj in nepričakovane akcije. Razna socialna omrežja nudijo več varnosti in so sicer zelo primerna za hitre pomenke in stike s tistimi, ki so fizično oddaljeni; meni pa ne dajejo dovolj čutnosti, da bi me zadovoljili v komunikaciji s soljudmi.

Po svoje dopolnite stavek: Naj sosedu …

… nikoli ne zmanjka dobrot v hladilniku, pa da me čim večkrat povabi na obisk.

Ste vraževerni?

O, ja! Jaz sem tista, ki se na daleč ogiba lestvam, ki besno išče gumb, čim kaj dimnikarskega pride mimo, ne boste me zalotili žvižgati na odru in vsako razbito steklovino pospremim z vzpodbudnim "juhej"!

V čem se ljudje najbolj motijo o vas?

Večinoma so prepričani, da sem vedno vrhunsko razpoložena, da pokam šale kakor aparatek, ki iz sebe bruha besede. Pa to ni tako. V intimi lastnega doma in v najožjem krogu prijateljev sem pogosto zasanjana punčka, ki rahlo depresivno stremi v daljavo.

Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu ste najbolj ponosni?

Najbolj me s ponosom navdaja dejstvo, da mi je prvič v življenju na neki poroki uspelo ujeti nevestin šopek.