Višje prometne kazni za bogate poseg v ustavne pravice?

Tako je za Finance povedal ustavni pravnik Andraž Teršek s primorske univerze po tistem, ko je minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač predstavil novelo zakona o pravilih cestnega prometa, ki znižuje nekatere kazni za prometne prekrške. Na ministrstvu tudi razmišljajo, da bi v prihodnje uvedli še nekatere novosti. Ena od njih je, da bi z novim sistemom premožnejše bolj oglobili, zgled je Švica. Po Terškovem mnenju bi bil takšen prekrškovni sistem ustavno sprejemljiv v primeru, ko bi bile meje kazni med tistimi z manjšimi in tistimi z večjimi dohodki jasno določene v zakonu o prekrških. Ali je lahko višina kazni vezana na premoženjsko stanje kršitelja? Ali bi kršili ustavo, če bi v Sloveniji uvedli tak način plačevanja? Ali gre pri tem vprašanju za dilemo, ali slediti načelu enakosti pred zakonom ali pravičnosti? Dileme smo reševali s pomočjo ustavnega sodnika Mitje Deisingerja, ki ne vidi ovire oziroma ustavne prepovedi za uvedbo tovrstnega sistema, in nekdanjega ustavnega sodnika Toneta Jerovška, ki meni, da je uvedba takšnega sistema zunaj vsake razumske presoje. Obrnili smo se tudi na predsednika ustavnega sodišča Ernesta Petriča, ki pa je odgovor zavrnil, ker "bi zadeva utegnila biti predmet ustavnopravne presoje z vidika enakosti pred pravom".