Vezana vloga

V obdobju recesije se je razmerje med finančnimi zmogljivostmi in neizogibnimi stroški marsikomu poslabšalo, a vendarle se lahko zgodi, da nas osebne finance tako razveselijo, da prihranjeni znesek lahko odložimo za kak krajši ali – v primeru načrtovanega večjega nakupa – morda celo daljši čas.

Z jamstvom države

V takih primerih so bančni depoziti, ki jim rečejo tudi vezana vloga, zelo zanimiva možnost. Ne nazadnje tudi zato, ker spadajo v sistem zajamčenih vlog, za katere država do konca tega leta jamči neomejeno, po tem datumu pa, kot je že bilo pred recesijo, do 50 tisoč evrov na posameznika v posamezni banki. Za mnoge, ki se jim zajamčeni znesek zdi previsok, pa v vednost, da bodo banke z občani rade sklenile depozit tudi za veliko nižje zneske, tudi že za nekaj evrskih stotakov.

Večina depozitov v Sloveniji se sklene v evrih, toda večina bank jih ponuja še v drugih valutah. Največkrat so to ameriški dolar, britanski funt in švicarski frank, a so obrestne mere za devizne depozite praviloma občutno nižje kot za depozite v domači valuti.

Denarju se je treba začasno odpovedati

Med trajanjem depozita varčevalec nima možnosti dostopa do svojih sredstev, a če se razmere spremenijo in nuja pokaže svoje zobe, bodo banke na podlagi sklenjenega depozita ponudile premostitveni kredit, ki je vedno ugodnejše od njihovih običajnih posojil.

Včasih je obrestna mera, ki jo je treba plačati zanj, enaka obrestni meri, ki jo banka plača za depozit, a premostitveni kredit je vendarle to, kar pove ime − premostitev. Pri izbiri zneska in trajanja depozita je treba pred sklenitvijo pogodbe vedno dobro premisliti, ali v izbranem obdobju tega zneska zares ne bomo potrebovali.

Tudi za 14 dni je že mogoče

Banke depozite načeloma delijo na kratkoročne in dolgoročne: prvi so v trajanju do enega leta, drugi pa, odvisno od banke, od enega leta ali 13 mesecev naprej. Pri kratkoročnih depozitih je obrestna mera skoraj vedno nominalna, pri dolgoročnih pa je pogosto sestavljena kot seštevek referenčne obrestne mere in pribitka oziroma odbitka. Referenčna mera je največkrat ena od vrednosti EURIBOR (dnevno povprečje obresti, po katerih si prvovrstne banke znotraj evroobmočja posojajo denar), ki jo za potrebe depozita prilagajajo v pogodbeno določenih obdobjih – največkrat mesečno.

Vezano vlogo je pri nekaterih bankah mogoče skleniti tudi že za 14 dni, vezave nad 31 dni pa so že del ponudbe vseh slovenskih bank.

Razlika med bankami

Depozit je nedvomno najlažje skleniti pri banki, kjer že imate odprt osebni oziroma transakcijski račun: to varčevalcu odpira možnost sklepanja pogodbe kar od doma prek elektronske banke, banke pa glavnico in obresti po izteku obdobja vezave najlažje vrnejo prav na osebni račun.

Toda pozor: med ponudbami bank so precejšnje razlike v obrestnih merah, kar ponazarja tudi razpredelnica, v kateri smo uporabili štiri naključno izbrane primere. Za nižje zneske in krajše trajanje vezave razlike morda ne bodo opravičile primerjav in prehodov med bankami, a pri večjih zneskih in daljših vezavah je matematika lahko hitro bolj prepričljiva.

Vedeti je namreč treba, da obrestne mere naraščajo z višino depozita in največkrat z dolžino trajanja vezave. V primerih, ko bančni strokovnjaki v prihodnosti pričakujejo upad obrestnih mer, pa se lahko zgodi, da so obresti za daljšo vezavo celo nižje od vezave istega zneska za kratko obdobje, na to možnost je treba biti pozoren pri primerjavi ponudb.

Previdno z obdobji, zneski …

Na videz nepomembne razlike glede zneska in trajanja depozita lahko precej spremenijo pogoje vezave tudi znotraj iste banke. V razpredelnici je tako prikazano, kako se občutno povišajo obrestne mere že, če enak znesek namesto za 90 dni vežemo za 91 dni.

Pri bankah, ki imajo na prvi pogled manj ugodne obrestne mere pri vezavi za eno leto in en dan, je pogosto tako, da se pri njih dolgoročni depoziti z občutno ugodnejšimi obrestnimi merami začnejo pri 13 mesecih vezave.

Tudi majhna razlika v znesku lahko precej spremeni obrestni izplen. Tako, denimo, nekatere banke povišajo obrestno mero pri znesku 5.000,00 evrov, nekatere pri 5.000,01 evra, nekatere pri 5.001,00 evra. Dobro usposobljen bančni delavec bo na take mejne primere ("Dodajte še en cent, da boste dobili pol odstotka več obresti.") vedno opozoril.

V nekaterih primerih še državi petino

Obresti, razen tistih, doseženih na osebnih oziroma transakcijskih računih (te so pa tako ali tako nesramno nizke in ne pokrijejo niti inflacije niti mesečnih nadomestil za vodenje teh računov), so predmet obdavčitve, a le, če v koledarskem letu dosežete več kot tisoč evrov obresti. Če ste med srečneži, ki ta mejni znesek presežejo, bo od obresti nad tem zneskom država, natančneje njen davčni urad, želel vzeti petino. Če ste davčni zavezanec po tej osnovi, nikakor ne pozabite oddati posebne napovedi do 28. februarja vsako leto – na papirnatem obrazcu ali pred spletnega sistema eDavki. V pomoč vam bodo izpiski o doseženih obrestih, ki so jih banke dolžne poslati do 31. januarja vsako leto.

Sledila bo odločba s položnico, ki bo tako obrestni zaslužek (ta neredko žal ne pokrije niti inflacijskih izgub) oklestila. Pa vendarle – bolje okleščene obresti kot nikakršne, mar ne?