Ponedeljek,
26. 11. 2007,
11.46

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 26. 11. 2007, 11.46

8 let, 8 mesecev

V Haag po pravičnost

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Spolitizirano in v propagandne namene večkrat zlorabljeno vprašanje kopenske in morske meje z načelnim dogovorom predsednikov vlad Slovenije in Hrvaške še ni stvar preteklosti.

Pot do odločanja na Nizozemskem je še dolga. Vmesne postaje bodo obarvane v pravne, politične in interesne barve. S tem, da sta Janša in Sanader za načelni dogovor iskala podporo med parlamentarnimi strankami, sta si priborila veliko več možnosti za dejanski dogovor, kot bi jih imela sicer. Podpora predstavnikov strank, ki sestavljajo hrvaški Sabor je zagotovilo, da v predvolilnem boju odnosi s Slovenijo ne bodo na tapeti. Zunanjepolitična vprašanja sicer predstavljajo pomemben del notranje politike držav, a so očitno hrvaške stranke spoznale, da se volitve dobi ali izgubi doma. Tudi slovenske stranke so Janši zagotovile dovolj podpore, da se lahko poda v projekt Haag. Res je, da načelni dogovor ni prepričal treh strank v slovenskem parlamentu, a ne glede na to gre za dokaj visoko stopnjo podpore.

Podpora za predajo reševanja spornih točk na meji med državama tretjemu torej obstaja. A o tem, kdaj (in ali sploh) bo načelni dogovor o presojanju poteka meje med državama pristal pred razsodniki v Haagu ne kaže špekulirati. Če bi vzpostavitev ad hoc arbitraže pomenila daljši postopek, pri čemer bi se morali stranki v sporu sporazumeti praktično o vsem, tako o tem, kdo bo arbiter, o čem bo arbitriral in kaj vse bo med viri, je marsikateri del dogovarjanja z napotitvijo spora pred Meddržavno sodišče že rešen. Znan je arbiter, znan je postopek, očitno je znan tudi predmet presojanja.

A hudič je v podrobnostih na poti do Haaga. Najprej sta na vrsti posebni komisiji, ki naj bi svoje delo opravili do konca leta. Prva bo vnovič opredelila sporne točke na meji med državama. Druga komisija pa mora ponuditi pravni okvir za primer pred sodiščem, kjer pa se utegne zatakniti. Pravni strokovnjaki obeh strani morajo priti do sporazuma, ki bo šel v oba parlamenta, tam pa bodo stranke in poslanci odločali o podpori. V zadnjih dneh je bilo večkrat slišati, da naj Slovenija vztraja pri upoštevanju načela pravičnosti v postopku pred sodiščem. Pravniki vam bodo povedali, da je pravičnost sicer že tako ali tako vsebovana v mednarodnem pravu in v delu sodišča, a v tem primeru je bistveno tisto drugo načelo pravičnosti, ki ga izpostavlja Statut Meddržavnega sodišča v Haagu in o katerem je veliko govora v zadnjih dneh.

38. člen

1. Sodišče, katerega naloga je odločati v skladu z mednarodnim pravom v sporih, ki se mu predložijo, naj uporablja: a) meddržavne dogovore, bodisi splošne bodisi posebne, s katerimi so postavljena pravila, ki jih države v sporu izrečno pripoznavajo, b) mednarodni običaj kot dokaz obče prakse, ki je sprejeta kot pravo, c) obča pravna načela, ki jih pripoznavajo civilizirani narodi, d) sodne odločbe, s pridržkom določbe 59. člena, in nauk najbolj kvalificiranih pravnih strokovnjakov različnih narodov, kot pomožno sredstvo za ugotavljanje pravnih pravil.

2. Ta določba ne omejuje pravice Sodišča, da odloča o zadevi ex aequo et bono, če se pravdne stranke o tem sporazumejo.

Torej, če se pravdne stranke o tem sporazumejo. Če se ne bosta, potem bo bržčas treba poiskati nov način.