Ustavni fundamentalizem in novi ameriški kongres

V tem tednu bo prišlo do formiranja novega kongresa, v katerem se bo zrcalilo novo razmerje moči, kakršno se je vzpostavilo na novembrskih volitvah. Glede na to, da so demokrati izgubili večino v spodnjem domu, prihajajo za Obamo težji časi.

Obama je medtem s Havajev že sporočil, da bo v novem letu storil vse, kar je v njegovi moči, za gospodarsko rast, ustvarjanje novih delovnih mest ter krepitev že močno razredčenega srednjega razreda. V kolikšni meri mu bo to uspelo, je seveda močno odvisno tudi od tega, kaj si bodo o njegovih pobudah mislili republikanci.

Ambicije republikancev, zlasti njihovega čajankarskega krila, niso majhne. Kot že lep čas razglašajo po medijih, odhajajo v Washington z namenom, da spremenijo "business as usual". To pomeni predvsem dvoje: manjšanje vlade in zaustavitev neodgovornega trošenja. Za same podrobnosti doslej niso zgubljali pretirano veliko časa, kajti verjamejo, da se odgovori na vse težave skrivajo nekje v ustavi. Kot je mogoče sklepati po nekaterih izjavah, bo geslo novega kongresa vrnitev k ustavi.

Novosti bodo najprej vidne na ceremonialni ravni: na glas bodo prebrali ustavo. Poleg tega bodo za vsak nov zakon zahtevali, da njegov predlagatelj navede mesto iz ustave, ki ga utemeljuje. Logika je preprosta: v času ustanovnih očetov je bila družba zdrava, potem pa se je sčasoma z vsako novo generacijo, ki se je le za eno črko oddaljila od ustave, poslabšala in spridila, dokler ni vse skupaj privedlo do zdajšnjega moralnega razkroja. Skratka, ameriški duh je mogoče preroditi le tako, da se celotna družba vrne nazaj k svojemu zdravemu in nepokvarjenemu izvoru.

Prvo vprašanje, ki se ob tem zastavlja, je, koliko so ti ljudje sploh iskreni. Ali mislijo s tem prebiranjem ustave na način Svetega pisma iskreno izboljšati stanje v družbi ali pa se za vsem skupaj skrivajo neki povsem drugačni politični interesi? Z drugimi besedami: ali gre za goli politični teater ali kaj več?

Drugo vprašanje je, koliko je njihov predlog sploh resen. Se pravi, ali ni omenjena ideja, pa naj bo še tako iskrena in dobronamerna, v svojem bistvu izraz neke težko predstavljive naivnosti ali celo norosti?

Najbrž je vsakomur jasno, da je bila Amerika osemnajstega stoletja povsem drugačna. Kot prvo se je potrebno zavedati, da so imeli pisci ustave pred očmi državo, katere mednarodni vpliv je bil komaj kaj večji od npr. današnje Albanije. Poleg tega so bile težave, s katerimi so se takrat soočali, povsem drugačne od današnjih. Če torej republikanci mislijo resno, potem se morajo za začetek odpovedati politiki intervencionizma. Ampak – kako zanimivo – ravno o tem nočejo nič slišati.

Naslednja težava se skriva v sami črki ustave. Kot vse druge tekste je tudi tega mogoče brati na različne načine. Tukaj bi se kazalo spomniti, koliko časa sta veljala sužnjelastništvo in rasna segregacija za povsem kompatibilna z ustavo. Skoraj vsi ustanovni očetje po vrsti so bili med drugim tudi ponosni lastniki sužnjev. In podobnih primerov je toliko, da jih na tem mestu niti ni smiselno naštevati. Pravo vprašanje, ki ima za republikance očitno zgolj retorično vrednost, bi moralo zato biti, čigava interpretacije ustave je tista prava.

Ker človek skorajda že ne more verjeti v tolikšno naivnost, je ceremonialne novosti bržkone potrebno gledati v luči taktičnega manevriranja. Večina je mnenja, da se je Obamova bitka za naslednji mandat že začela.