Jan Tomše

Četrtek,
19. 2. 2015,
9.48

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 19. 2. 2015, 9.48

8 let, 8 mesecev

To je stvar, brez katere ne bi bilo ne Googla ne Facebooka

Jan Tomše

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Vse o poslovnih angelih in podjetniških pospeševalnikih nam je razložil Blaž Kos, razvijalec start-up okolij v Sloveniji in tujini.

Blaž Kos je nekdanji poslovni angel, ki zadnja leta deluje kot razvijalec slovenskega in regijskega start-up ekosistema. Dejaven je v podjetniških pospeševalnikih Start:up Geek House in Go:Global Slovenia, kjer podjetniki in tisti, ki bi to radi postali, lahko dobijo informacije izkušenih mentorjev, najboljši tudi finančna sredstva za uresničitev svojih podjetniških zamisli. V obeh omenjenih pospeševalnikih je letos na voljo 2,5 milijona evrov investicijskega kapitala. Kos nima samo praktičnih izkušenj z zagoni podjetij, prebral je tudi vso literaturo o podjetniških pospeševalnikih. Dovolj dobrih razlogov, da smo ga vprašali, kako delujejo poslovni angeli in pospeševalniki, ki vlagajo v podjetja s perspektivnimi idejami, kaj pričakujejo v zameno in katere stvari morajo vedeti podjetniki, ki se z namenom vstopiti na trg pri pospeševalnikih in angelih potegujejo za finančna sredstva.

Kako bi nekomu, ki o tem ne več nič, opisali poslovne angele? To so običajno serijski podjetniki, ki so zgradili uspešno podjetje, ga prodali ali pa ga imajo še v lasti in imajo določena presežna finančna sredstva, ki jih želijo vložiti. Kot eno izmed možnosti potencialnega investiranja pri tem vidijo mlade podjetnike. Poslovni angeli to počnejo iz različnih, finančnih in emocionalnih razlogov. Prvi so potencialno visoki donosi, skupaj z visokim tveganjem. Emocionalni razlogi pa so vračanje skupnosti, podpiranje podjetnikov, gradnja ekosistema, druženje z enako mislečimi in podobno.

Kako v praksi delujejo poslovni angeli? Treba je vedeti, da poslovni angeli niso le angeli, ampak so tudi poslovni. Ne gre torej za dobrodelnost, ampak za investicijo. Podjetniki si pogosto predstavljajo, da bodo dobili denar, potem pa se bodo 'igrali', poskušali na trgu, a to ne deluje tako. V resnici gre za industrijo investiranja, ki je, posebej v ZDA, zelo dobro razvita, njen cilj pa je, da se ustvarjajo donosi. V praksi to pomeni, da potrebujete dobro investicijsko priložnost, ki jo na profesionalni način predstavite investitorju.

Kaj pa pomeni profesionalna predstavitev? To pomeni, da naredite analizo o investitorju, pripravite ustrezno prezentacijo, imate že nekaj konkretnega za pokazati. Na spletu je veliko dobrih usmeritev, kako pristopiti do poslovnega angela.

Na kakšen način se ustvarja donos pri angelskem investiranju? Donosi se ustvarjajo na tako imenovanem capital gain, to pomeni, da investitor ali poslovni angel postane manjšinski solastnik podjetja. S tem je udeležen pri večanju vrednosti podjetja. To pomeni, da gre v roku nekaj let, recimo petih ali sedmih let, podjetje v prodajo, poslovni angel pa pri tem zasluži, saj je podjetje vredno več, kot je bilo v času, ko je vstopil v lastništvo.

Kaj lastniška prisotnost poslovnega angela v podjetju pomeni za upravljanje podjetja, v čem se kaže? Poslovni angel ima z vstopom v podjetje večji vpliv oziroma nadzor nad podjetjem, kot bi ga imel, če bi mu le posodil denar. Z lastniškim vstopom ima tudi možnost vplivanja na odločitve podjetja, sploh če bi šlo podjetju v slabo in bi se znašlo v težavah.

O poslovnih angelih slišimo marsikaj, tudi nečedne stvari. Kdo so torej poslovni angeli? S poslovnimi angeli je povezanih nekaj mitov. Eden je, da poslovni angeli kradejo ideje, drugi je, da jemljejo stvari in želijo škodovati podjetju. A to ni res. Gre za win-win situacijo: podjetnik prinese k mizi idejo, energijo, željo po uspehu, trdo delo in ekipo, na drugi strani pa poslovni angel zagotovi denar, svoje znanje, izkušnje in zveze v branži. Angelov interes je investicijski, poleg denarja v podjetje investira še svoje znanje, izkušnje, socialni kapital in podobno. Gre za tako imenovani smart money. Vsekakor pa pri tem poskrbi, da ustrezno zaščiti svojo naložbo, tudi z nekaj omejitvami direktorja; recimo malo v šali, da bi si direktor kupil Ferrarija takoj po prejemu investicije, ker to pač dober direktor potrebuje.

Kako se podjetnik in poslovni angel dogovorita o lastniškem vstopu v podjetje? In kakšen je običajno delež poslovnega angela? Obstajajo standardi investiranja, a na splošno velja, da je vsakokratna investicija svojevrstna. Odvisna je od tega, s kakšnim poslovnim angelom se dogovarjate. Poznavalci posla postanejo manjšinski lastniki, lahko pa so tudi določene izjeme. Obstajajo precej specifični mehanizmi, ki jih lahko poslovni angel uporabi, če podjetju ne gre dobro. V takšnih primerih lahko poslovni angel pridobiva delež in podobno.

Kaj lahko poveste o uspešnosti tovrstnih partnerstev? Če pogledamo globalno, ga skoraj ni visokotehnološkega podjetja, ki ga ne bi financirali poslovni angeli in skladi tveganega kapitala. Google, Facebook in podobna podjetja, ta industrija je v ZDA izjemno živa in večina sodobnih IT ter drugih visokotehnoloških podjetij prejme tovrsten tvegan kapital.

Katero domače podjetje bi izpostavili kot primer in zgled uspešne pridobitve angelskega kapitala in poznejšega uspeha na trgu? V Sloveniji je angelski kapital financiral kar nekaj podjetij, a doslej o zgodbi o uspehu katerega od njih še ne moremo govoriti. Je pa nekaj podjetij, ki so blizu temu, sploh financiranju s tveganim kapitalom. Primer takšnega podjetja je Celtra, ki se zelo hitro širi na ameriškem trgu in ima potencial za prodajo. Omenil bi nakupovalno spletišče mimovrste.com, to je primer podjetja, ki se je prodalo. Nekaj primerov sicer imamo, a na splošno je vse skupaj še vedno v povojih.

Podjetniki, ki so sami prejelo podporo angelskega in tveganega kapitala in zato poznajo vzorec in učinke tovrstnega partnerstva, so po tem, ko jim uspe, verjetno naklonjeni temu, da postanejo poslovni angeli. Absolutno. Če pogledamo evropski prostor, sta dva načina, kako ljudje postanejo poslovni angeli in investitorji tveganega kapitala. Prva je podjetniška pot, ko sam zgradiš podjetje, greš z njim skozi vse faze ter ga končno prodaš, potem pa se greš tovrstno investiranje.

Drugi primer investitorjev pa ima poudarjen finančni vidik, to so ljudje, ki gredo najprej v banko, potem v investicijsko bančništvo in v sklade zasebnega kapitala (private equity, op. a.). Ti ljudje imajo drugačen profil investiranja kot podjetniki. Nekdo, ki ima podjetniško izkušnjo, gleda predvsem na podjetniški vidik in zgodbo, tisti, ki prihaja iz finančnega sveta, pa večjo pozornost namenja finančnim projekcijam, kar pa se v zgodnjih fazah tovrstnega investiranja izkaže za relativno težavno. Zato so bistveno uspešnejši investitorji, ki izhajajo iz podjetniških vod, tisti, ki so bili nekdaj tudi sami podjetniki.

Pred poslovnega angela stopi podjetnik z idejo. Kaj želi poslovni angel videti in slišati, da bo začel verjeti vanjo? Pet in več let nazaj se je govorilo o poslovnem načrtu. Na tem je temeljilo vse. Danes je drugače. Zaradi blaznega napredka in rapidnih sprememb, orodij za hitro ustvarjanje tehnologij se je razvilo tako imenovano vitko podjetništvo. Prek tega tipa podjetništva so percepcijo tega, kaj iščejo, spremenili tudi investitorji tveganega kapitala. Potencialni investitorji želijo najprej videti res hiter tracktion, kot se temu reče, to pomeni, da nekdo ponudi pravo rešitev za pravi problem in da ima za to neke konkretne dokaze, torej uporabnike.

Kot podjetnik moraš zadevo čim prej konkretizirati, čim prej priti na trg s testi, ki pokažejo, ali stranke stvar zanima. Preden dobiš investitorja, moraš imeti konkretne rezultate in dokazljivo tržno vrednost. Načeloma bi moral podjetnik sam s pomočjo partnerjev, družine in prijateljev zbrati dovolj denarja, da ima na trgu tracktion. Investitorju potem razloži, kako je identificiral problem, kakšno rešitev ponuja zanj in kakšne so njegove metrike uporabnikov. Investitorji se za zelo konkretizirane predstavitve hitro odločijo, nisi pa jim zanimiv, če lahko pokažeš le neko idejo in prezentacijo brez rezultatov.

Omenjate kriterije, ki so pomembni za to, da podjetnik uspe prepričati poslovnega angela in tvegani kapital. Koliko pa so omenjeni kriteriji pomembni pri projektih financiranja podjetništva prek tehnoloških inkubatorjev in javnih podjetniških skladov? Za uspeh v podjetništvu so kriteriji relativno jasni, ni pa tega preprosto doseči. Najboljši so tisti podjetniki, ki so že delovali na trgu, torej dobro poznajo trg in njegovo zakonitosti. Drugič, potrebuješ res dobro ekipo. Pri večini podjetij, ki uspejo, je nastajanje ekipe financiral nekdo drug. Običajno določena ekipa skupaj dela v nekem podjetju, med seboj se poznajo, vedo, kaj lahko pričakujejo drug od drugega, in potem se zgodi poslovna priložnost, ki ji ekipa sledi. Zelo težko je uspeti na način, da najprej prideš do ideje in potem počasi sestavljaš ekipo.

Koliko časa pa preteče od točke, ko nekdo prvič stopi do poslovnega angela, kjer so na voljo finančna sredstva, do prejema investicije? Stvari se ne zgodijo kar takoj, saj postopek traja določen čas, pa naj gre za pospeševalnik ali za zasebna sredstva. Proces se odvije v dveh do štirih mesecih. Investitor in podjetnik se morata dodobra spoznati, saj gre nenazadnje za večletno poroko. Enkrat, ko investitor nakaže denar, se zelo težko umakne. Zato mora podjetnika prej dodobra spoznati. Prav tako je potrebno pregledati, ali so stvari res takšne, kot jih predstavlja podjetnik. No, nikoli niso povsem takšne, saj podjetniki ravnajo enako pri prezentacijah podjetja kot v situaciji, ko prodajaš avto – malo bolj ga očediš in prehvališ. Potrebno pa je ugotoviti, kje so res šibkosti, ki jih ima vsako podjetje in da te niso kritične.

Kakšne pa so zaveze, ki jih ob prejemu javnih sredstev nase prevzame podjetnik? Ko podjetnik prejme določena sredstva, investitor postane solastnik. Obstajata dva mehanizma vlaganja. Po načelu equity investitor v podjetje takoj vstopi lastniško. Druga oblika je tako imenovani convertible loan, gre za posojilo z možnostjo pretvorbe v lastniški delež. Obe pogodbi pa imata tipično strukturo. Govorimo predvsem o sklopih pogodbe, ki se nanašajo na splošen kontekst investicije, podjetniški tim, upravljanje podjetja, intelektualno lastnino, poslovanje podjetja in informiranje investitorjev ter na dodatne runde financiranja in izhod investitorjev.

Z letošnjim letom so za podjetnike z idejami spet na voljo javna sredstva. Kaj se je v zadnjih letih dogajalo s tovrstnimi spodbudami v Sloveniji? Kje smo na tem področju? Kar zadeva javna sredstva, je bil v zadnjem času pri nas narejen izjemen korak naprej. Pri tovrstnih sredstvih podjetniških pospeševalnikov ne gre za subvencije in "darovanje denarja", ampak država zapolnjuje vrzel na trgu na način, da tudi sama investira. To pomeni, da s temi sredstvi prihajajo tudi določeni pogoji, ki jim je treba zadostiti. Čeprav je ta dana ob ugodnejših pogojih, je to še vedno investicija, pri kateri država sodeluje tako, da spodbuja ekosistem, z željo, da dobi nazaj nekaj denarja, ne prek davkov, ampak tako, da lahko denar spet investira v nove podjetnike. Preden je podjetje zrelo za investicijo pa ima na voljo tudi subvencijo P2, prav tako s strani sklada. V podjetniških pospeševalniki so vključeni startup mentorji, izkušeni podjetniki, ki ocenjujejo druge podjetnike. V primerjavi z nekoč smo prešli od birokratske ocene vloge v dejanski stik ekspertov s tistimi, ki želijo dobiti javna sredstva.

Kakšen bo novi razpis za javna podjetniška sredstva? V pospeševalniku startup GeekHouse govorimo o konvertibilnem posojilu 75 tisoč evrov, v pospeševalniku GoGlobal pa govorimo o lastniški investiciji v višini 200 tisoč evrov. Letos bo podjetnikom gotovo na voljo več kot 2,5 milijona evrov od skupno 4,8 milijona evrov, kolikor jih je bilo na voljo za leti 2014 in 2015.

Kako je s številom teh, ki prihajajo k vam? Ali to narašča? Podjetništvo je izjemno pomemben steber vsake ekonomije. Ni edini, je pa eden izmed tistih, ki lahko pomagajo rešiti državo. Spodbujanje podjetništva je v vseh državah postalo sistematično in celostno. Naši startupi odhajajo tudi v tujino, od Skandinavije do Bolgarije. Namen tovrstnih programov je omogočiti podjetjem, da začnejo v Sloveniji, hkrati gredo na globalni trg, a da z eno nogo vseeno ostanejo na našem trgu.

Podjetij, ki prihajajo v podjetniške programe, je vedno več. Prvi razlog je, da situacija na trgu dela ni rožnata, sploh za mlade, drugič, mladi imajo vedno večje ambicije, delovati želijo na globalnih trgih, in tretjič, podjetništvo pa je tudi zanimiv življenjski stil. Zato je vedno več ljudi, ki se odločajo za podjetništvo in število vlog, ki jih prejemamo za naše programe, se veča. V Sloveniji smo ena izmed redkih pozitivnih zgodb, podjetniki, ki pridejo, dobijo celostno in resno podporo in lahko začnejo uresničevati svoje sanje.