Sladoled

Čeprav se poletje počasi bliža h koncu, sladkanje s sladoledom nikoli ni iz mode – poleti je le bolj množično. Svoje hladilne skrinje s sladoledi pred vrata postavi skoraj vsak lokal v mestu, a le redki svoj sladoled izdelujejo sami. Razlika je ponavadi očitna, med najdražjimi znamkami vnaprej kupljenih sladoledov pa je praviloma švicarska znamka sladoledov Mövenpick, ki ga v Ljubljani na primer prodajajo tudi po dva evra na kepico. Kepice so zrasle skupaj s ceno Kepice sicer že nekaj časa niso več takšne, kot smo jih bili vajeni pred desetimi ali dvajsetimi leti. Sladoled se je skupaj s prihodom evra znatno podražil, a tolažimo se lahko vsaj s tem, da se je skupaj s ceno povečala tudi količina. Klasične zajemalke za kepice že davno niso več merilo za eno porcijo, skupaj z večjo količino sladoleda pa si dandanes raje kot dve kepici različnih okusov privoščimo "mešano", kar pravzaprav pomeni kombinacijo dveh okusov v eni sami kepici. Takšne kombinirane kepice prodajalci praviloma tudi zaračunajo po malce višji ceni.

Včasih rum punč, danes "wellness" borovnica O okusih se menda ne razpravlja in čeprav na seznamu najbolje prodajanih še vedno visoko kotirata vanilja in čokolada, so nekateri nekoč običajni okusi zdaj že skoraj izginili. Le s težavo boste na primer našli rum punč, tudi lešnik ni več obvezen okus v sladoledni ponudbi, iz mode pa so tudi razni nedoločljivi okusi, kot je na primer modro nebo. V zadnjih nekaj letih pogosteje naletimo na razne "naravne okuse", ki jih vsak ponudnik poimenuje po svoje – en na primer prodaja naravno borovnico, drug "wellness" borovnico, tretji pa 100-odstotno borovnico. Vsi opisi pravzaprav prodajajo isto zadevo, polnejši okus z večjim deležem sadja in manj aditivi. Kot je v navadi v celotni živilski industriji, je tudi sladoled, ki ga prodajajo kot organskega, bio, eko – skratka, naravnega – temu primerno dražji (v prestolnici se povprečne cene za kepico z manj aditivi in bogatejšim okusom gibljejo nekje od dveh evrov navzgor).

Če je včasih veljalo, da si ljudje z alergijo na mlečne izdelke ne morejo privoščiti svoje kepice poletne osvežitve, zdaj to ne drži več. Sladoled iz riževega mleka je sicer še vedno precejšnja redkost, ki seveda pride tudi s primerno ceno, a z nekaj truda bomo našli tudi tega.

V Sloveniji le dva večja proizvajalca sladoleda Čeprav lahko v določenih slaščičarnah kupimo tudi sladoled v litrski (ali večji) embalaži za domov, večina ljudi raje poseže po vnaprej pripravljenih izdelkih različnih proizvajalcev. Med domačimi kajpak prednjačijo Ljubljanske mlekarne, ki nas s svojimi znamkami spremljajo že vrsto let (leta 2009 je Planica na primer praznovala 35-letnico). Močni igralci na trgu so tudi Incom z znamko Leone, hrvaški Ledo in italijanska Algida, katere najbolj priljubljena znamka sladoleda je Carte D'Or, ki se ponaša z bolj kremnim okusom.

Za prestižnejše znamke se boste morali potruditi Za sladolede drugih proizvajalcev se boste morali že malce bolj potruditi in obiskati kakšno bolje založeno trgovino. Ljubitelji sladoleda se pogosto pritožujemo predvsem nad nedosegljivostjo ameriške znamke Ben & Jerry's, ki je tudi v večini evropskih držav nekaj običajnega, pri nas pa ga (z zelo omejenim in nestalnim izborom okusov) prodajajo v zgolj eni trgovini, francoskem E.Leclerc na ljubljanskem Rudniku. Pollitrski lonček vas bo sicer stal več kot sedem evrov (čokoladni Maxim Ljubljanskih mlekarn v povprečju stane od pet do šest evrov za 1000 ml), a Ben & Jerry's, pa tudi kakšen Häagen-Dazs, sta eni od redkih znamk, ki sladoledomane pripravita do organiziranega izleta v hladilnike trgovcev, ki ju premorejo. Häagen-Dasz boste resda našli lažje, prav tako je znova bolj razširjen švicarski Mövenpick, čigar najbolj hvaljen okus je bržkone oreh z javorovim sirupom. Mövenpick je sicer v zadnjem letu (vsaj za slovenski trg) žal doživel prenovo tako glede embalaže kot okusa.

Dražji sladoledi so tudi tisti, ki se bohotijo z napisi, kot so "manj maščob" in "organsko", in so se razpasli skupaj s splošno naravnanostjo po bolj zdravi hrani, pa če si s tovrstnimi izdelki zgolj kupujemo čistejšo vest in izgovor za večjo količino zaužite hrane, ali pa gre dejansko za bolj prehrambno neoporečni izdelek. A ni vse le v ceni, med najbolj hvaljenimi sladoledi je na primer tudi tisti, ki ga pod svojo znamko prodajajo v Lidlu.

Pa domač sladoled? Če vas mika eksperimentiranje in preizkušanje lastnih sposobnosti izdelave sladoleda, so na trgu na voljo sladoledomati za domačo rabo. Zanje boste morali odšteti od 40 do več sto evrov, seveda pa lahko domač sladoled pripravite tudi z malo več truda in skupaj zmešate prave sestavine ter jih odložite v zamrzovalnik. Najpreprostejši sladoled je seveda tisti, ki ga naredite kar iz za to pripravljenih modelčkov s palčkami, okoli katerih zamrznete vodo z okusom.