"Skoraj vse vojake poznam tudi osebno"

Svoje znanje si je nabiral v ameriških vojaških šolah, poveljeval je največjemu kontingentu SV Kfor 15 na Kosovu, lani pa slovenskemu kontingentu Isaf 15 v Afganistanu. Sredine stavke se vojaki niso udeležili, čeprav jo podpirajo, Božič pa verjame, da vlada vleče prave poteze, kot je povedal v intervjuju za Planet Siol.net.

Kot ugotavlja, je v proračunu dovolj denarja le za plače in nujno vzdrževanje opreme. Domnevnih nepravilnosti, na katere opozarja Sindikat vojakov Slovenije, še ni zaznal. Zagotavlja pa, da bodo morebitne kršitve tudi sankcionirali. In da, vesel je podpore, ki jo ima med vojaki, saj je, kot pravi, tovarištvo steber dobrega dela, še posebej v vojski.

Od februarja ste na položaju načelnika generalštaba; ker ste po činu nižje od nekaterih svojih podrejenih, me zanima, ali vas vojaki "ubogajo"?

Načelnik generalštaba je najvišja dolžnost v Slovenski vojski. V SV je jasno poudarjena in tudi razumljena linija poveljevanja, nadzora in enostarešinstva. Vojaki to razumejo in me sprejemajo kot najvišjo avtoriteto. Velja pa poudariti, da sem trenutno najvišji tudi po činu. Imamo enega generalmajorja, ki opravlja naloge v tujini, in pa generala Petriča, ki se pripravlja za delo v Črni gori.

Po nekaterih informacijah živite za vojsko, vojaki vas imajo radi, tudi Sindikat vojakov Slovenije si od vašega imenovanja obeta določene spremembe in večje razumevanje, sploh ker imate izkušnje s terena. Ali boste to njihovo zaupanje upravičili?

Veseli me, če tako menijo. Mislim, da je zaupanje sodelavk in sodelavcev največ, kar si lahko pridobiš v vsaki organizaciji, še posebej pa v vojaški, kjer je tovarištvo bistven del za opravljanje nalog. Smo namreč hierarhična organizacija, kjer je zaupanje še toliko pomembnejše. Moram reči, da sem rasel z vojsko, z vojaki, prihajam iz njihovega okolja, večino vojakov tudi osebno poznam, zato mi je verjetno laže razumeti njihove težave, saj sem se z njimi srečeval tudi sam.

V čem se bo vaše vodenje vojakov razlikovalo od vaših predhodnikov?

Ker izhajam s terena, poznam potrebe vojakov, znam se odzvati na njihove želje, znam presoditi, kaj je potrebno in kaj ne. Podrejenim sem vedno govoril, da je delo pomembno, a vsaj toliko je pomembna tudi družina oziroma njihovi prijatelji, prosti čas. Vedno sem od njih zahteval, da odidejo domov ob belem dnevu, nisem želel, da so v pisarnah luči. Ko se konča delovni dan, ni nobene potrebe po tem, da sedijo v pisarnah zato, da naredijo vtis na nadrejene, temveč pričakujem od njih, da kakovostno preživijo tudi socialni del življenja, kajti tako bodo lahko še bolje opravljali svoje delo. Ta moj socialni čut, nekateri pravijo, da moram biti drugačen, a ta del bo ostal in ga bom težko spremenil. Vojakom sem to dolžan tudi zaradi svoje kariere, ki je brez njih ne bi bilo, zato jim bom s skrbjo skušal vse to povrniti.

Danes (v sredo, op. a.) je stavka javnih uslužbencev, vojaki ne stavkajo, jo pa podpirajo. Jo podpirate tudi sami?

Vojaki ne stavkamo, saj je v zakonu o obrambi natančno opredeljeno, kakšna je naša vloga, in vojska ne sme stavkati. Sam sem naučen tako in menim, da tudi večina vojakov, da zaupamo svojim voditeljem. Če zaupanja v voditelje ni, potem SV kot takšna ne more uspevati. V vojski pa razumemo ta civilno-vojaški odnos do vojske, torej da smo podrejeni civilnemu delu, in tudi skozi ta segment moramo zaupati našim voditeljem, v tem primeru vladi. Verjamemo, da vlečejo prave poteze.

V sindikatu vojakov opozarjajo na nekatere nujne spremembe na obrambnem področju, na to, da je vojska, v kateri vlada sistem države v državi, prepletena s korupcijo in da je treba temu narediti konec. Ali ste v tem kratkem času tudi sami zaznali koruptivnost?

Če se ugotovi korupcija, imamo v vojski za to ustrezne službe. Trenutno tovrstnih dogajanj nisem zaznal, če pa jih bomo zaznali, bomo tudi ustrezno ravnali in to preprečili. Res pa je, da je zakon že iz leta 1994 in je potreben sprememb. Mi smo že šli skozi fazo profesionalizacije, veliko zadev je drugačnih. Vsi se trudimo izboljšati zakon o obrambi, to je do zdaj vsaka vlada tudi imela med svojimi prioritetami, verjamem pa, da je danes položaj drugačen zaradi ekonomskih razmer in da vojska ni prioriteta. Je pa minister zagotovil, da se bo posvetil tudi spremembi zakonodaje, ki bi zagotovila vojski in obrambnemu sistemu še boljše delo.

V sindikatu trdijo tudi, da so poveljujoči v SV po zakonu dolžni izvajati kazniva dejanja, da zadostijo zakonskim normam.

Kar nekaj časa sem bil na poveljniških dolžnostih, zato sem prepričan, da se z nekim pametnim pristopom vse zadeve lahko opravlja zakonito, zato bi težko rekel, da so poveljniki prisiljeni k nezakonitemu delovanju. Če kdo, potem vojska in policija ne smeta delovati nezakonito. Res pa je, da je opravljanje nalog mogoče včasih oteženo, z vsemi predpisi javne uprave, katerega del je tudi vojska, pri normalnem delovanju vojske. So manjše zadeve, ki onemogočajo še boljše delovanje SV, a to ne sme biti razlog za nezakonito delovanje. Sam verjamem, da poveljniki delujejo zakonito.

Opozarjajo tudi na težavo vojakov po dopolnjenem 45. letu, na to, da je preveč izobraženih, menda okoli 700 vojakov, predlagajo moratorij na novo zaposlovanje. Kako boste reševali te zadeve?

Pred časom smo sprejeli zakon, da mora vojak po 45. letu oditi iz vojaškega sistema. Za to obstajajo razlogi; mi smo se namreč takrat zavezali, da ne bomo imeli "stare" vojske, hkrati pa tudi, da bomo za te vojake našli ustrezne rešitve. Da jih bomo skozi proces torej prekvalificirali in jim našli ustrezno zaposlitev v civilnem okolju.

Ne pa znotraj ministrstva oziroma vojske?

Ne znotraj vojske, temveč znotraj obrambnega sistema, javne uprave ali civilnega okolja. Moram priznati, da pri tem do zdaj nismo bili najbolj uspešni, temu smo dali premalo poudarka, a verjemite, skoraj ne mine kolegij, da se o tem ne bi pogovarjali. Letos imamo tri takšne vojake, ki bodo dopolnili 45 let, naslednje leto jih bo 17, največja številka se ustavi pri 45.

Nekatere rešitve so že nakazane, vendar pa realno ocenjujem, da nam teh težav letos ne bo uspelo rešiti. Upam pa, da bomo v prihodnjih letih našli ustrezne rešitve za te fante. Moram reči, da gre za vrhunsko usposobljene vojake, ki so v dobri fizični pripravljenosti, dobri organizatorji, predvsem pa disciplinirani. Gre torej za segment, ki bi se ga dalo uporabiti v javni upravi ali v civilnih podjetjih.

Omenili ste, da pripravljate reorganizacijo vojske. Kakšne spremembe se obetajo?

Po moji oceni se moramo obrniti nazaj proti teritorialni usmerjenosti, torej ne da bi bili teritorialna obramba, razpršenost enot mora biti bolj teritorialna, saj se veliko vojakov vozi po 200 kilometrov na dan, da lahko opravljajo svoje dolžnosti v Ljubljani ali Celju. Treba se je vrniti v prostore, v katerih smo bili nekoč. V nekaterih od teh prostorov tudi vojaške uniforme ne poznajo, ker nas tam mogoče ni. Moramo se drugače organizirati, predvsem pa moramo imeti vojsko, ki bo finančno vzdržna. V današnjem položaju vsega tistega, kar smo si želeli pred 15 leti, danes oziroma v bližnji prihodnosti ne bo mogoče uresničiti.

Ali je proračun, ki ga imate na voljo, dovolj za potrebe SV, za vzdrževanje opreme?

Dovolj je le za preživetje vojske, brez nakupov nove opreme. Trenutno zagotavljamo samo plače in nujno vzdrževanje opreme, nimamo predvidenih večjih nakupov, investicij. Blizu mi je izraz, da smo na kritični stabilnosti. Verjamem, da bomo zdržali, zagotovili najnujnejše, plače in vzdrževanje, to pa ni dobro za razvoj SV, zato verjamem, da bo v prihodnje boljše.

Petnajst let mineva od sodelovanja na misijah, v Afganistanu bomo še naprej prisotni z 90 vojaki. Javno mnenje se sicer nagiba k temu, da bi bilo treba vojsko kar ukiniti, obrambni minister pa je dejal, da bi se zavezništvo v Afganistanu znašlo tudi brez naših vojakov, a bi bil odhod slab znak kredibilnosti Slovenije in velik madež za državo. Zakaj je tako pomembno, da smo prisotni na misijah?

Vidim predvsem dva razloga. Če smo prisotni na mednarodnih misijah, je SV boljša. Če je slovenska vojska boljša, je tudi obramba domovine, kar je naš primarni cilj, toliko boljša. To lahko ponazorim skozi športni vidik: lahko treniramo v lokalni ligi, če se ne pomerimo v evropski ligi, pa se ne moremo primerjati oziroma ne vemo, kako dobri smo. Predvsem pa ne znamo izkoristiti potencialov, ki obstajajo.

Vsekakor smo s svojim nastopom v tujini, tako v Afganistanu, na Kosovu, v Bosni, Somaliji kot Libanonu, kredibilen partner v mednarodnem prostoru. To je del naših obveznosti, pa ne zato, ker smo v Natu, temveč je to naloga vsake demokratične države. Z nastopom SV v tujini je tudi Slovenija veliko bolj kredibilna, na misiji namreč niso samo vojaki, na misiji je vsa Slovenija.

Kako se vojaki na misijah spopadajo s psihičnimi težavami, domotožjem?

Če bi rekel, da nimajo težav, bi lagal. Običajno je tako, da je prvi mesec po prihodu vse "okej", novo, dinamično, potem pa postane rutina. Nato se odpravljajo na dopust, težave se običajno začnejo tretji in peti mesec, sami sebi so včasih odveč. Ko pridejo z dopusta, je spet vse dobro, mesec pred odhodom domov pa se spet pojavi nervoza. To je podobno, kot če greste z družino za sedem dni na jadranje. Velika verjetnost je, da se boste vsaj enkrat sporekli. Naši poveljujoči in vojaki so dovolj pametni, da vojak tisti dan preživi bolj v tišini in običajno je drugi dan že bolje. Vsekakor ni vse tako lepo, kot se zdi, so obremenitve, vendar imamo dobre poveljnike, in če se primerjamo z drugimi vojaki, odlično opravljamo tudi ta, skrbstveni del. SV ima izvrstne vojake na vseh področjih, pametne, izobražene, na nekaterih segmentih še preveč, a v ključnih situacijah so to pomembne zadeve.

Se spomnite kakšne anekdote z vaših misij?

Anekdot je veliko, o nekaterih ne smem govoriti. Spomnim se ene s Kosova. Naše vojake hvali tako srbska stran kot kosovska. Ko smo enkrat vprašali Srba na Kosovu, zakaj smo mi res toliko boljši kot drugi, in rekli, da to govori le zato, da bi bil všečen, je rekel, da ne in da ima vsaj tri razloge. Rekel je: govorite enak jezik kot mi, imate enake puške kot mi – takrat smo še imeli avtomatske puške jugoslovanske proizvodnje – in tretjič, kar je najpomembnejše, naša dekleta pustite pri miru.

Kaj za našo vojsko pomeni, da smo prevzeli poveljevanje oziroma dobili namestnika celotne misije na Kosovu?

To je odraz nekega zaupanja poveljniške strukture, tudi zveze Nata. Pomeni pohvalo za naše delo v preteklosti in sedanjosti. Naši vojaki so na Kosovu z obeh strani deležni samo pohval. Tudi politična stran na Kosovu je dala vedeti, da so slovenski vojaki pomembni za stabilnost na tem območju. Zdaj smo dobili zelo pomembno dolžnost, kar je samo dokaz, da dobro delamo.