Torek,
27. 11. 2007,
12.41

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 27. 11. 2007, 12.41

8 let, 8 mesecev

Prvi januar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Tesen izid hrvaških volitev postavlja pod vprašaj trdnost nove koalicije. Očitno Ivo Sanader ostaja. Ostaja tudi ekološko-ribolovno območje za članice EU?

Predsednik Stipe Mesič je že dejal, da bo mandat za sestavo vlade ponudil tistemu, ki ga bo uspel prepričati, da lahko sestavi koalicijsko vlado. Mandatar Ivo Sanader utegne imeti težave predvsem zaradi slabših rezultatov potencialnih koalicijskih partnerjev, a je vseeno njegova stranka relativna zmagovalka volitev. Logično je, da torej Mesič navkljub razlikam v stališčih mandat ponudi Sanaderju. Volitve je zaznamoval velik uspeh SDP Zorana Milanoviča. Logično je, da si zaradi izjemnega rezultata stranka želi priložnost za sestavo vlade. A z manjšinskimi vladami je vedno križ, predlagani kandidat za mandatarja Ljubo Jurčič bi nedvomno imel težko delo. Ena možnost je tudi velika koalicija obeh strank, konec koncev so njuni pogledi glede osrednjih političnih ciljev, kamor sodita članstvi v EU in NATO, precej sorodni. A glede na vse, kar je bilo izrečenega v predvolilni kampanji in po objavi izida volitev, je tovrstna koalicija prej v sferah znanstvene fantastike kot v domeni realnosti. Razen, če… Po hrvaških parlamentarnih volitvah je skorajda nemogoče predvideti, kakšna bo odločitev nove vlade o uveljavitvi ekološko-ribolovnega območja. S stališča Evropske komisije, Italije in Slovenije je povsem jasno, kakšna bi ta odločitev morala biti. Kdor koli že uspe sestaviti novo hrvaško vlado, se bo kaj hitro moral odločiti, kaj storiti z uveljavitvijo Zakona o ekološko-ribolovnem območju (ZERO). Zoran Milanovič je napovedoval, da se bodo po volitvah glede omenjenega vprašanja usedli za mizo s partnerji iz Bruslja, predvsem pa iz Italije in Slovenije, in iskali rešitev, ker je naloga politike, da išče rešitve. Stališča HDZ so znana, pravzaprav so bile vse stranke v prejšnjem sklicu hrvaškega sabora enotne glede tega vprašanja. Namreč, naj se ZERO uveljavi tudi za članice Evropske unije. S stališča Slovenije, ki z novim letom prevzema predsedovanje Evropski uniji je zadeva vsaj moteča, če ne kar zoprna. Kljub temu, da velja, da so volitve na Hrvaškem dodobra razdelile volivce na dva bloka, je prepričanje v pravilnost odločitve o uveljavitvi ZERO nekaj, kar druži tako leve kot desne volivce. Evropska komisija je sicer v zadnjem poročilu o napredku Zagreb posvarila, da mora to zadevo rešiti. Ta odločitev Zagreba namreč predstavlja odklon od političnega dogovora, ki so ga Italija, Slovenija in Hrvaška dosegle junija 2004 in je vključen tudi v sklepe Evropskega sveta. To poudarjata tudi Slovenija in Italija, pri čemer je Slovenija že napovedala, da bo vztrajala pri nasprotovanju tej odločitvi in da pričakuje dogovor do 1. januarja. Volilni čas je nedvomno čas ostrejših besed in prijemov, za nastajajočo hrvaško vlado prihaja čas dejanj. Stališče vlade do tega vprašanja, morda v luči približevanja EU celo popuščanje, utegne biti eden prvih preizkusov trdnosti nastajajoče koalicije.