Tisti slovenski filozof, ki je postal mednarodna pop ikona in ki je prejšnji teden v Kinodvoru branil svojega prijatelja Gregorja Golobiča.
O Slavoju Žižku ima vsak svoje mnenje. Njegove udarne in na prvi pogled škandalozne izjave, ki jih je v četrtek kot iz rokava stresal med debato z Golobičem, marsikomu dajejo občutek, da je Žižek ravno in samo to: serija udarnih stavkov. Ker je postal del pop kulture, so ga mnogi že zdavnaj nehali obravnavati kot filozofa, temveč kot nekakšno starleto, ki včasih prijateljuje z Lady Gaga, včasih pa s kakšno, po besedah Stojana Pelka, "izrazito suspektno persono", kot sta Alain Badiou in Antonio Negri.
Slovenski nevoščljivci in zahodnjaki, ki nič ne razumejo
A čeprav je Žižek v četrtek pogovor, ki ga je povezoval njegov doktorant Pelko, začel z obrazložitvijo, da je prišel branit svojega prijatelja Gregorja Golobiča, se včasih zdi, da bi obrambo bolj kot Golobič potreboval Žižek. Njegove kritike bi na grobo lahko razdelili na slovensko strujo, ki temelji na pregovorni slovenski nevoščljivosti do tistih, ki jim je bolj kot doma uspelo v tujini, ter zahodno-kapitalistično, ki temelji na nerazumevanju tega, kako se sodobni filozof lahko označuje za radikalnega levičarja ali celo komunista.
Ilustracija te druge struje kritikov se je lepo pokazala v BBC-jevi oddaji Hardtalk, kjer voditelj Stephen Sackur ni in ni pristal na Žižkove razlage in ga celo vprašal, ali se mu zdi, da je pravično, da kot Slovenec kritizira kapitalizem:
Morda so nekoliko manj kot njegovi javni nastopi vidna njegova tiskana dela, kot so knjige in drugi znanstveni prispevki. Teh je v Cobissovi bazi več kot 1300, od tega je 355 znanstvenih monografij vključno s prevodi. Doktoriral je leta 1981, naslov njegove disertacije pa je Možnosti "materialističnega obrata" Hegla v psihoanalitični teoriji.
Komunisti ga niso hoteli zaposliti
Za svoj odhod v svet se je že večkrat zahvalil partiji, zaradi katere po njegovih besedah v Sloveniji ni mogel dobiti službe in se je moral znajti drugače. V nasprotnem primeru bi bil, kot pravi sam, danes verjetno običajen ostarel profesor. Med njegove vidnejše poteze v slovenski politiki lahko štejemo izstop iz komunistične partije zaradi afere JBTZ, bil je eden od soustanoviteljev odbora za varstvo človekovih pravic, leta 1990 pa je neuspešno kandidiral na volitvah za člana predsedstva Slovenije na listi ZSMS – Liberalne stranke, ene od predhodnic LDS.
Poročen je bil dvakrat: s slovensko filozofinjo Renato Salecl in z argentinsko manekenko in jezikoslovko Analio Hounie. S kom prijateljuje zdaj, lahko izvemo na kakšnem opravljivem blogu, po nekem zapisu naj bi se pred dvema letoma na primer videval s harvardsko študentko. Zvezdnik, pač.
A svet zvezdništva ga ni naključno oplazil in posrkal vase. Pri branju Žižkovih del vam bo poznavanje popularne kulture nemalokrat prišlo izjemno prav, saj veliko svojih tez ponazori s primeri iz filmov, v katerih lahko, po Žižku, lepo vidimo delo nezavednega.
Pogovor v Kinodvoru je končal z napovedjo snemanja novega dela Perverzneževega vodnika po filmih, kjer še na platnu stopi na mesto filmskih zvezdnikov. Če je v prejšnjih delih vozil gliser kot Melanie iz Hitchcockovega filma Ptiči, bo v novem po lastnih napovedih umiral v ledeno mrzli vodi kot Leonardo Di Caprio v filmu Titanik.
To, da je sam postal del popularne kulture, ki jo tako z veseljem postavlja na psihoanalitski kavč, tako še zdaleč ni naključje.
3
