"NSi zunaj parlamenta me frustrira"

Lojze Peterle je bil pred 20 leti v središču pozornosti. V tem času leta 1990 so potekle zadnje priprave na plebiscit. A takrat je bil v središču pozornosti kot predsednik vlade in krščanskih demokratov, ki gradi novo državo, danes pa kot član zunajparlamentarne stranke, ki se bori za preživetje na trgu političnih idej. Peterle je prepričan, da sedanje vodstvo Nove Slovenije idej ne zna prodajati. Nisem želel ranjencev, kot vedno slikovito odgovarja, zakaj si ni upal v spopad z Ljudmilo Novak za vodenje NSi. Povedal nam je tudi, zakaj je NSi podobna partiji, ali je še v stikih z nekdanjo politično sopotnico Hildo Tovšak in ali ustanavljanje novega veteranskega združenja ne spominja na zaslugarstvo borcev NOB.

Če bi vas prosil, da mi zaigrate na orglice, kakšno melodijo bi mi zaigrali danes?

Danes bi verjetno zaigral Kaj ti je deklica.

Zakaj?

Ker mi je ta pesem zelo všeč. Verjetno bi kdo to pesem takoj videl v političnem kontekstu. To je pesem, ki jo največkrat igram, ker mi je blizu. Ne bi je želel komentirati v političnem kontekstu. Sicer pa igram tudi bolj vesele pesmi, ampak zelo vesele mi zdaj ne pridejo na misel.

Danes je 13. december. Se morda spomnite, kje ste bili na ta dan leta 1990?

Da nisem bil takrat celo v Bolnici Dr. Petra Držaja, ker sem imel težave s slepičem, ki mi ga je potem doktor Velikonja profesionalno operiral. Se opravičujem, mislim, da še nisem bil v bolnišnici, ker sem 17. decembra govoril v Kočevski Reki na vojaškem postroju, s katerim smo takrat pokazali, da razpolagamo z realno silo. Takrat sem rekel, da je prvič zadišalo po slovenski vojski.

Takrat se je rojevala nova Slovenija. Zdaj pa se zdi, kot da ste izobčeni iz Nove Slovenije.

Takrat smo postavljali podlage za Slovenijo, Nove Slovenije takrat še ni bilo. Takrat so bili Slovenski krščanski demokrati (SKD) kot zmagovita stranka prvih demokratičnih volitev najmočnejša stranka Demosa. NSi se je zgodila leta 2000, se pravi deset let kasneje.

Bili ste bili prvi predsednik vlade samostojne Slovenije. Zdaj ste član zunajparlamentarne stranke. Verjetno je to za vas frustracija.

Najprej bi rekel, kako vidim razliko med tedanjim in sedanjim časom. Takrat smo vedeli, da je treba nekaj narediti. Ljudje so to razumeli, videli so luč na koncu tunela. Vsi smo vedeli, da tvegamo. Nekateri so nam govorili, poglejte si, kakšne so videti Žale. Bili smo sami, nismo imeli veliko podpore po svetu.

Kaj se je dogajalo v teh 20 letih, pa lahko opišem zelo na kratko. Velika politična napaka je bila, da se je Demos razpustil sam. Demos je bil uspešna koalicija, ki je postavila državo, zmagala v vojni, dosegla mednarodno priznanje, uvedla denar. Zaradi notranjih nasprotij znotraj Demosa se je začela razvijati močna alergija na krščanske demokrate in nenavadno govorjenje o desnici in klerikalcih. Skratka, začelo se je prerivanje za oblast znotraj Demosa, preden smo opravili nekatere temeljne posle.

Slika, ki jo imamo danes, ima podlago v takratnem dogajanju. Če bi takrat potegnili vsaj še leto ali dve ali pa če bi dokončali mandat v duhu tega, kar je želela večina Demosa, danes ne bi imeli bank na tleh in tajkunske privatizacije, ki so zavrle gospodarstvo. Ne bi imeli javnofinančne slike, ki je zelo alarmantna. Po 20 letih me za Slovenijo prvič zares skrbi.

Pokazali ste na splošno sliko v državi. Jaz pa sem vas z vprašanji skušal speljati tudi na zgodbo o NSi. Zdi se mi, da se temu izogibate.

Ne, ni problema, vam povem. Gotovo je zame takšna slika frustrirajoča. NSi sem soustanavljal iz načelnih razlogov in mislim, da sem tudi prispeval k temu, da se je večina krščanskih demokratov včlanila v NSi. Nekateri so rekli, da smo iz nič dobili osem odstotkov in pol. Tega ne bi dosegli, če ne bi večina krščanskih demokratov takrat z menoj izstopila iz združene stranke SLS + SKD in če ne bi v NSi videla verodostojne politične izbire.

Ko se je začelo upadanje podpore NSi, sem to povedal najprej vodstvu, nato še drugim. Žal se je izkazalo, da sem imel prav. Če danes stranka po izpadu iz parlamenta že nekaj let vozi na dveh, treh, včasih štirih odstotkih, zdaj pa je na lokalnih volitvah dosegla manj kot pred štirimi leti, potem je to zame vzrok za skrb ali celo kaj več.

Zato sem tudi ponudil svojo osebo. Rekel sem, če menite, da lahko prispevam kaj več, sem na razpolago. Del vodstva stranke oziroma najvplivnejši ljudje so v tem videli poskus sovražnega prevzema. Ne vem, zakaj bi prevzemal stranko z dvema odstotkoma. Ne želim pa nikogar premagati, ne želim ranjencev, ne želim preštevanja, ker smo to doživeli v času Andreja Bajuka.

Gospa Novakova je bila pač kandidatka za predsednico. Zakaj se ne bi demokratično spopadli za boljši koncept vodenja stranke? Zdi se, kot da za to niste imeli poguma.

Ne gre za pogum. Ne želim logike spopada. Zakaj pa proti Merklovi, Sarkozyju in Berlusconiju ni nihče kandidiral? Pametne evropske stranke se dogovorijo, kako in s kom, predvsem pa s kakšnim programom bodo šle naprej. V NSi ni bilo pred kongresom ne kolegija ne posveta. To se je lahko zgodilo šele po tem, ko je bilo že odločeno.

Vprašal sem, kakšno bo sporočilo kongresa. Sporočilo kongresa je, da je treba Peterleta vreči iz stranke. Takšen je bil prvi poziv. Če se lahko iz Peterleta v dveh dneh iz osamosvojitelja in nekdanjega predsednika SKD naredi avtokrata in egoista … Kongres je razpravljal o mojih značajskih lastnostih, govoril je o potici, vinu. Govoril je o nekom, ki nekje sedi in daje nauke. To je popolnoma napačna predstava o Lojzetu Peterletu. Nisem hotel sodelovati v šovu, potem ko sem pred kongresom videl elemente režije, ki mi niso bili všeč. Jaz pa ne želim biti medvedek.

Ampak kako zdaj naprej? Razmere v stranki so videti dramatične. Govorite tudi o ustanovitvi nove stranke.

Tega ne govorim, nekateri mediji so pospešili v to smer. Nisem dejal, da izstopam iz stranke ali da ustanavljam novo. Govoril sem o možnosti za novo stranko, če drugače ne bi šlo. Moram pa reči, da je tudi ta dezinformacija prinesla obilo glasov za novo stranko. Ljudje pravijo, naredite nekaj, tega imamo dovolj. Delamo deset let, pa je na vsakih volitvah slabše.

Torej si boste vzeli nekaj časa za razmislek in se potem odločili, kako naprej?

Da, vzel si bom ta čas. Ne razmišljam ravno o pokoju. Premislil bom, kaj pomeni poskus obračuna s Peterletom. Če me moja stranka ali njeno vodstvo doživlja kot grožnjo, oviro ali motnjo, moram to vzeti na znanje. Ozračje na kongresu sem doživel kot zelo partijsko, zelo cekajevsko, da ne rečem še kaj drugega. Ampak zgodovina demokrščanske opcije v Sloveniji je polna razkolov.

Ni polna samo razkolov, so bili tudi časi, ko smo se krepili. Z Ivanom Omanom sva se trudila, da bi združila SLS in SKD, ki sta imeli enak program, vendar so nastopile sile, ki jih očitno nisem mogel premagati. Novo stranko so zapeljale v neke druge vode. Zatem se je zgodilo šest političnih mrličev. Desnica v povprečju vsaki dve leti skuri enega voditelja. Jaz sem na nek način preživel, kar kažejo tudi evropske volitve.

Ali ni največja nevarnost za demokrščansko opcijo pravzaprav Janez Janša, ki je vsrkal večino volilnega telesa, na katerega ciljate tudi vi?

Janez Janša razvija profil, ki ni demokrščanski. Ker pa dolgo časa ni imel tako rekoč nobene alternative – zanjo ni poskrbel niti Andrej Bajuk –, so ljudje pač volili opcijo, ki so jo čutili kot močnejšo. Ker je politični profesionalec, je Janša vešče izkoristil možnost in zase dobil največ. Izgubil pa je vsaj enega partnerja.

Kako se razumete z gospodom Janšo?

Normalno se pogovarjava. Je pa zdaj nastopila senca, to priznam iskreno in javno. Odkar me je gospod Lovro Šturm, ki je član njegove senčne vlade, dal v naročje gospe Tovšakovi, imam majhen problem.

Kako pa vidite afero Vegrad? Gospa Tovšak je bila vaša glavna tajnica …

Vse, kar je delala po tem, ko je zapustila SKD, je njena zadeva, na katero nimam nobenega vpliva. V teh letih sem jo videl nekajkrat. Zadnja tri leta se sploh nisva videla, mislim, da sem jo dvakrat slišal po telefonu. Z zgodbo o Vegradu nimam nič.

Se vam ne zdi, da so ljudje na splošno razočarani nad politično elito?

Seveda so.

Ima ta politična elita kakršnekoli nove koncepte? Imamo samo levo-desno razpravo, razpravo o preteklosti, razprav o prihodnosti pa ni.

V predsedniški kampanji sem skušal spodbujati razpravo o Sloveniji leta 2020, ko bomo imeli dva upokojenca na enega delavca. O tem se ni dalo resno razpravljati. Razpravo so raje potiskali v leto 1941. Tudi to debato bo treba enkrat končati, a od nje ne moremo bežati, ker še vedno nimamo verodostojnega odnosa do tistega, kar je bilo v tistih časih narobe.

A zgodba vračanja nazaj je tudi vaša zgodba. Vi denimo ustanavljate združenje veteranov slovenske osamosvojitve. To bi lahko koga spominjalo na borce, ki so si v prejšnjem režimu pripisovali zasluge za marsikaj.

Tega vprašanja sem vesel. Veste, to ni zaslugarstvo. Mi želimo zavarovati osamosvojitev, njen duh in vrednote, da ne bi postali plen neke druge zgodbe. Nas ne zanima Lukšičev stisnimo roko v pest, mi lahko praznujemo samo tisto, kar nas povezuje, ne pa to, kar nas deli. Nekoč je bila svoboda samo za nekatere. Tisoče ljudi je padlo samo zato, da so na oblast prišli drugi ljudje.

Osamosvojitev je prinesla drugo zgodbo. Vojna za Slovenijo nas je povezala. Jaz osamosvojitvene praznike praznujem z vsem srcem. S starimi prazniki pa imam težave, ob tem, da spoštujem vsak domovinsko utemeljen odpor do okupatorja, pa seveda tudi odpor proti domačemu revolucionarnemu nasilju.

Preseliva se v Bruselj. Kako tam kotira gospod Pahor?

Ne vem. Vem pa, da se v zvezi s Slovenijo v bruseljskih krogih prvič pojavljajo vprašanja, kako poslujemo. Do zdaj tega vprašanja ni bilo, predsedovanje smo dobro opravili, zdaj pa me tisti, ki spremljajo Slovenijo, sprašujejo o naših gospodarskih kazalcih. Nemčija se je kot ena od prvih držav odločila za reforme, mi pa še kar iščemo soglasje, ne glede na to, da ima vlada večino. Čim dlje bo trajala ta negotovost, ta mečkavost, tem višja bo cena posledic.

Še zadnje vprašanje. Na listi katere stranke vas lahko pričakujemo na naslednjih parlamentarnih volitvah?

Ne vem, kako bi nadaljeval delo v NSi, če sem doživel dobesedno pretnje. V stranki in politiki lahko veliko stvari narediš samo v ozračju zaupanja ali celo prijateljstva. Preostanek svojega aktivnega političnega življenja želim posvetiti izgradnji demokrščanske opcije. To sem želel narediti znotraj NSi. Za zdaj nam, vključno z mano, to ni najbolje uspelo. Ne želim izločati, ne želim ranjencev, moj pristop je vključujoč, a za sodelovanje so nujna pravila, načela, predvsem pa vrednote. Če se bomo ujeli na teh imenovalcih, potem je možno po tej poti naprej, če ne, pa bo treba po neki drugi.