Mitja Čander je človek številnih izrazov. Je esejist, kolumnist, literarni kritik in nekdanji urednik knjižne zbirke Beletrina, od lanskega oktobra pa tudi programski direktor zavoda Maribor 2012.
Ni še dolgo tega, ko se je zdelo, da je projekt Evropske prestolnice kulture (EPK) leta 2012 v Mariboru obsojen na propad. A Maribor se je vendarle zgodil in dobili smo največji kulturni projekt v zgodovini samostojne Slovenije, na katerem se bo v Mariboru in partnerskih mestih zvrstilo več tisoč dogodkov, s katerimi želijo organizatorji doseči duhovni in kulturni preporod regije.
"Pomembno je delati izvirno, mogoče celo gverilsko"
Ko je Čander oktobra lani sedel na mesto programskega direktorja zavoda Maribor 2012, mu večina te funkcije ni zavidala. A Čander je takrat povedal, da se je na razpis prijavil, ker se mu zdi to "velik profesionalni in osebnostni izziv, tako Mariborčanu kot tudi kulturniku". Projekt EPK se je sicer že od vsega začetka soočal z velikimi finančnimi težavami, a Čander je bil prepričan, da jim bo uspelo. "Ne moremo se primerjati s tistimi, ki so imeli veliko denarja in so lahko privabili številne zvezdnike. A v trenutnih kriznih časih to niti ni pomembno. Pomembno je delati izvirno, mogoče celo gverilsko, in sredstva, ki so na voljo, izkoristiti maksimalno," je dejal v intervjuju za STA.
Urednikovanje mu ni tuje
Življenje osemintridesetletnega Čandra je sicer vseskozi prepleteno s kulturo. Najprej je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz primerjalne književnosti, nato pa v devetdesetih letih vstopil na slovensko literarno sceno. Večkrat se je že preizkusil v uredniški vlogi, najprej v okviru študentske Tribune, nato je urejal literarno prilogo mariborskih Dialogov, knjižno zbirko Beletrina, dve leti pa je bil tudi odgovorni urednik Študentske založbe. Doma in na tujem je objavil več kritiških in esejističnih besedil o slovenski in svetovni književnosti. Njegova besedila so prevedena v petnajst evropskih jezikov.
Do zdaj je izdal tri samostojne knjige
Čander, ki se sicer ukvarja tudi z mladinsko literaturo, pisanjem kolumn in scenarijev za dokumentarne filme, je do zdaj izdal tri samostojne knjige: Zapiski iz noči (2003), Pokrajina proze in Kuvertirana poteza. Za svoje delo je prejel več priznanj, med drugim Stritarjevo nagrado (1998) za najboljšega mladega kritika, Glazerjevo listino (2000), nagrado slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec (2003) in lirikonfestov zlat za najboljši esej (2008). Širša javnost ga pozna tudi kot urednika in koordinatorja projekta Sto slovanskih romanov in enega od snovalcev projekta Svetovni dnevi slovenske literature.
Kot je pred časom dejal za Planet Siol.net, se sam ukvarja predvsem z literaturo, gledališčem in filmom. O najljubšem umetniku pa programski vodja evropske prestolnice kulture pravi, da je nekoč igral šah in oboževal Bobbyja Fischerja, njegov ekscentrični slog in ostrino uma. "A Fischer je bil že preteklost. Svetu je vladal mladi Gari Kasparov. Tudi njega sem oboževal. Že v šahu sem videl, da na imaginarnem prestolu ni nikoli samo en umetnik."
Gleda naprej in verjame v zmago
Ko je Maribor osvojil naslov EPK, so vsi govorili o visokoletečih načrtih. Štiri leta pozneje je ta podoba precej bolj klavrna. Maribor in partnerska mesta imajo na voljo le desetino denarja, ki so jim ga obljubljali ob osvojitvi naslova. A programski direktor Mitja Čander je tisti človek, ki gleda naprej in verjame v zmago. Je eden tistih, ki si želi Maribor kulturno prebuditi. Zanj mora biti EPK priložnost za vse. Verjame, da projekt prinaša priložnost za spremembe v pozitivni smeri: "Maribor 2012 ima vse možnosti, da se uveljavi kot prepoznavna evropska prestolnica kulture. Postane lahko model novih iskanj v času krize …"
4
