Torek,
21. 10. 2008,
22.20

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 21. 10. 2008, 22.20

8 let, 8 mesecev

Kraljica

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Ohranjanje monarhij v sodobnem zahodnem svetu je nedvomno zelo zanimiv pojav, pravo nasprotje sodobnih državnih in družbenih ureditev.

Seveda obstaja ogromno drugih možnosti, a ostanimo pri treh. Ste rojalist in ste naravnost navdušeni, da se po vaši državi sprehaja britanska kraljica. Ste antirojalist in si ne morete kaj, da vas življenje več vrednih na račun davkoplačevalcev ne bi močno motilo. In še tretja možnost, razmišljate o tem, kaj in koga predstavlja monarh. O prvih najbrž nima smisla razpravljati, saj je odločitev o biti za ali proti predvsem emocionalna in zato težko vrednotena. Zato ostanimo pri zadnji.

Britanska krona ima dokaj pestro in v številnih primerih dobremu imenu Združenega kraljestva nenaklonjeno zgodovino. Eden tistih, ki svojo držo še naprej redno krepi s protibritansko govorico je denimo Robert Mugabe, ki svet ves čas opominja, kakšna je dediščina britanskega imperializma. Tudi Darfur je vsaj delno posledica risanja mejnih črt, kot so si ga zamislili v Londonu. A po drugi strani, kdo je dal tem državam železnico? No, sicer rahlo problematična primera, a vseeno. Dejstvo je, da vsaka nadvlada nekaj da in nekaj (tudi marsikaj) vzame.

A britanski monarh res nima nič več s tem, čeprav simbolno predstavlja oz. vodi kraljestvo. Postkolonialni svet deluje po dokaj podobnih običajih, kot jih je začrtala era kolonializma. Se pravi, da predvideva vzpostavljanje močnega drugega, ki v imenu višjega cilja (blaginje doma ali moči zase) poustvarja tako imenovani tretji svet. Danes temu lahko rečemo tudi globalizacija, pri čemer je lahko outsourcing eden od tipičnih neokolonialnih principov. A ne glede na to, da izrablja nizkocenovno delovno silo v tretjih državah, tej delovni sili tudi ponuja nekaj prstov ene izmed rok. Z roko v roki pač ne gre.

Kar ohranjanje britanske monarhije (in drugih v visoko razvitih državah) prinaša je stik tradicije in občutja simbolne relevantnosti v sodobnem svetu. Kraljica, ki se v teh dneh mudi pri nas, je dokaz, da monarhije lahko sobivajo v demokratičnih državnih ureditvah, v katerih sicer neizvoljeni predstavniki niso najbolj zaželeni. Kar pripelje do bistva. Za družbeno sprejemanje monarhije kot ene izmed možnih sodobnih ureditev je ključen razkorak med vladarjem (monarhom) in dejansko vlado. V tem pogledu je »počlovečena« kraljica predstavnik ljudstev Britanske skupnosti narodov, kar jo postavi v izrazito pozitiven položaj simbolne povezovalke in svetovljanke. Kar ni ravno klasična definicija monarhov.