Kostanj

Značilni vonj po pečenem kostanju in sajasti prsti so sinonim za hladne jesenske in zimske dni. Na ulicah se pojavijo profesionalni "peki", mimoidoči pa se vedno znova zgražajo nad cenami, ki jih dosegajo ti priljubljeni gozdni plodovi. "V gozdu ga naberejo zastonj, potem pa ga prodajajo po oderuških cenah," poslušamo vsako jesen. Za utico tudi več kot 8000 evrov najemnine Na drugi strani pa se prodajalci pritožujejo nad visokimi najemninami stojnic, zaradi katerih morajo naviti tudi cene kostanja. Najemniki desetih stojnic, postavljenih po Ljubljani, morajo tako občini odšteti od 200 pa celo do 8500 evrov, kolikor bo plačal najemnik utice na Cankarjevem nabrežju, najbolj zaželeni lokaciji. Rekord v višini najemnine sicer sega v leto 2007, ko je Mestna občina Ljubljana lokacijo pri Tromostovju prodala za 22.000 evrov. To lokacijo so pozneje v petletni najem oddali v sklopu gostinskega vrta na "Pločniku". Vrtoglave najemnine morajo prodajalci pokriti s cenami kostanja, ki so sicer že nekaj let bolj ali manj nespremenjene. V Ljubljani je treba za manjšo merico kostanja, ki znaša dva decilitra, odšteti dva evra, na "elitnejših" lokacijah pa 2,5 evra. Velika merica oziroma štirje decilitri pa znaša od tri do 3,5 evra. Čeprav velja splošno prepričanje, da se cene vsako leto dvignejo, so bile enake že leta 2008, zanimivo pa je, da so se pečeni kostanji le leto poprej prodajali po 1,7 evra za majhno in 2,5 evra za veliko merico.

Mariborski kostanji so občutno cenejši Tudi v Kranju so cene približno enake kot v Ljubljani in se gibljejo okoli dveh evrov za majhno in treh za veliko merico. Se pa s pečenimi kostanji občutno ceneje sladkajo v Mariboru, kjer so sicer drugačne tudi mere. V štajerski prestolnici je treba za pol litra kostanjev odšteti od dveh do 2,5 evra, za liter kostanjev pa štiri evre. Če malce preračunamo, so torej v Mariboru cene več kot dvakrat nižje.

Specite ga doma Cenejša pot do pečenih kostanjev je seveda peka doma. Če imate vrt ali dvorišče, kjer lahko zakurite ogenj, lahko z nekaj mošta pripravite pravi kostanjev piknik, pečenemu kostanju pa se vam ni treba odreči niti, če ste omejeni le na kuhinjo. Kostanj je mogoče speči kar na štedilniku, pri čemer nekateri prisegajo na naluknjane posode za peko, drugi na litoželezne, spet tretji pa trdijo, da so uporabne tudi teflonske posode.

Druga možnost je peka v pečici, pri kateri mojstri priporočajo, da izklopite ventilator in v pečico postavite še posodo z vodo, da se kostanji ne bodo izsušili. V vsakem primeru je pomembna predpriprava – lupino na zaobljeni strani kostanja prerežite, da ga boste pozneje lažje lupili, pa tudi zato, da ne bo kakšen "eksplodiral".

Kam po svež kostanj? Svež kostanj lahko jeseni kupite skoraj v vsaki trgovini z živili, na tržnici, pa tudi pri prodajalcih pečenega kostanja. V trgovinah se cene kostanja gibljejo okoli pet evrov za kilogram, na tržnici med dva in tri evre na kilogram, presenetljivo pa ga lahko še ceneje dobite pri uličnih prodajalcih – v Mariboru kilogram svežega kostanja prodajajo po 1,5 evra. Najcenejši oziroma brezplačen pa je seveda tisti, ki ga naberete sami.

Najboljši so po prvi zmrzali Če najdete gozd, ki ga še niso "opustošili" drugi nabiralci, združite prijetno s koristnim in kakšen popoldan preživite na svežem zraku. Pravijo, da kostanj najboljši okus dobi po prvi slani, ki je letos že padla, še slajši pa bo postal, če ga shranite še nekaj dni. Hranite ga na hladnem, a ne predolgo – po tednu ali dveh se bo posušil ali pa ga bodo načeli črvi.