Torek, 28. 10. 2008, 13.50
8 let, 8 mesecev
Jeruzalem, Jeruzalem
Pravzaprav je bilo sredi julija kar preveč realpolitično hoditi po starem mestu od Zahodnega zidu do Damaščanskih vrat. Iz domov so odmevale besede vodje Hezbolaha Hasana Nasralaha, ki je pozdravljal izpustitev Samirja Kuntarja in drugih borcev za svobodo v zameno za posmrtne ostanke dveh Izraelcev. Judovski del je bil tih, otožen, arabski neprepričljivo glasen. Skrit za propagando, ki ne koristi nikomur razen Hezbolahu. Palestincem v boju za državnost pač ne. Izbira Kuntarja za heroja se mi je zaradi njegovega zločina zdela izrazito neproduktivna, a arabski sogovorniki niso želeli razpravljati v tej smeri. Predstavljal je zgolj upanje, da se bodo njihovi rojaki vrnili iz izraelskih zaporov.
Nesposobnost samorefleksije je problem, s katerim se soočajo Palestinci. Zelo radi večino svojih težav pripišejo okupaciji. Proces iz Osla je Izraelu in Palestincem namenil zdajšnje razmere, v katerih palestinski policisti aretirajo Palestince, izraelski vojaki palestinske policiste in »državljane«. Vprašanje Palestincev je, kdo bo pa branil nas? Dnevno uživanje letnih doz zasramovanja se zgolj kopiči. Razsežnosti, s katero okupacija hromi palestinsko družbo, je težko opisati in je nimam namena zmanjševati. A ko slavijo ljudi, kot je Kuntar, teptajo lastno verodostojnost in podlago pravičnosti, na kateri je zgrajena ideja o palestinski državi. Tudi nezmožnost verodostojne opredelitve nerealnosti ciljev Hamasa in drugih, ki si prizadevajo za uničenje Izraela, kaže na to, da so desetletja spora v senco postavila racionalno ter ponudila predvsem nepotizem in korupcijo oblasti.
V nasprotju s palestinskim prepričevanjem, ki temelji na vzbujanju empatije, kar ob pretiravanju zbuja predvsem sram in celo odbija, je izraelsko (propagandno) prepričevanje na precej drugačni ravni. Izraelska politična realnost pač. Kruto in neosebno. Razen, ko pride do Jeruzalema. Tu se arabska in izraelska logika povsem pokrijeta. Jeruzalem združuje in deli, kot bržčas še nobeno mesto v zgodovini. Livnijeva je predvsem zaradi Jeruzalema opustila pogajanja o novi koaliciji z upanjem preživetja za Izrael, kot se radi predstavljajo v stranki ŠAS, saj ta predstavlja predvsem interese najbolj številčnih ortodoksnih družin. Pri tem, da se Livnija kot njeni predhodniki ni niti skušala uskladiti s strankami izraelskih Arabcev.
Izpuščanje palestinskih zapornikov je bržčas nuja za krepitev položaja palestinskega predsednika, ki razen sprejemljivosti (predvsem) navzven ne uživa kakšne večje veljave. Ne glede na to, da se odhajajoči premier Olmert zaveda, da se bo Izrael moral umakniti iz nekaterih delov, ki jih nadzira, se tega ni mogel zavedati, ko je imel polna pooblastila. Čustva so premočna. Zaradi njih je umrl Jicak Rabin.