Ivan Zidar ─ gradbeni baron, ki se razume z vsemi politiki

Malo jih je, ki ga poznajo že več kot 40 let, ko je uspešno premagoval poti in stranpoti gradbeništva. Leta 1974 je bil imenovan za direktorja podjetja Slovenija ceste, predhodnika zdajšnjega SCT in takrat se je počasi začel vzpon največjega slovenskega gradbinca. Za svoje delo je že leta 1978 dobil najvišje priznanje Gospodarske zbornice Jugoslavije - gospodarstvenik leta, nemška gospodarska zbornica pa mu je štiri leta pozneje podelila posebno priznanje za zasluge pri krepitvi gospodarskih odnosov med državama. Ampak to je preteklost, le še oddaljen, sicer lep spomin, podobno kot večmilijardni slovenski avtocestni program, pri katerem je glavnino projektov in denarja "pobasal" prav SCT.

In tega se zagotovo zaveda človek, ki je ustvaril sodobni SCT, ki je v osemdesetih in tudi v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja zaposloval več kot deset tisoč delavcev in gradil po Evropi in Rusiji do Bližnjega vzhoda in Afrike. Ta isti Ivan, ki je z menedžerskim prevzemom uspešno postal največji lastnik SCT in doživel tudi krizni čas, ko slovenskemu gradbenemu velikanu že krepko teče voda v grlo, zato zaposluje le še okoli dva tisoč delavcev. Neredki napovedujejo, da bo SCT doživel podoben konec, kot se je zgodil »prenapihnjenemu« velenjskemu Vegradu. Dolg se kopiči, bilo naj bi ga celo za pol milijarde, težave z likvidnostjo pa vse bolj vežejo roke tudi Zidarju.

Ampak Ivan se ne da in se kot lev bori za svojega otroka - SCT! Čeprav ga razgaljajo afere s podkupovanjem. V Nemčiji je bil zaradi podkupovanj v aferi MAN novembra pravnomočno obsojen na pogojno enoletno kazen in plačilo milijona kazni. Gotovo pa mu spati ne da niti afera Čista lopata, čeprav njegovi zagovorniki uspešno podirajo domine, ki so jih v obtožnici nastavili tožilci. Pa tudi slovenski varuh konkurence mu diha za vrat zaradi domnevnega kartelnega dogovarjanja med slovenskimi gradbinci.

Težki trenutki za nekoga, ki je desetletja risal slovenski, pa ne samo slovenski gradbeni zemljevid. Ko je bilo treba, je velikopotezno obnavljal številne sakralne objekte in rad sedel z najvišjimi cerkvenimi dostojanstveniki, tudi v prvih vrstah je bil skoraj vedno ob najpomembnejših cerkvenih dogodkih. Rad je posedal tudi z drugimi, ampak Pahorjeva vlada mu ne zna pomagati. Čeprav naj bi se Ivan Zidar menda večkrat srečal tako z aktualnim prvim ministrom kot tudi finančnim. Jamstvena shema za gradbince je padla v vodo in kaj lahko se zgodi, da bo dokončno potonila tudi libijska avtocestna rešilna bilka, vredna vsaj 1,2 milijardi evrov. Bančnih jamstev za libijski posel ni od nikoder.

Kakorkoli že, nekdanji velik zaljubljenec v nogomet, celo nekdanji predsednik prav tako nekdanje nogometne Olimpije v rajnki Jugoslaviji, še vedno verjame v SCT. Morda tudi zato ostaja na čelu podjetja, kapitan ladjo vedno zapusti zadnji! Ob morebitnem padcu pa bi potopil še vsaj dvesto, tristo ali več kooperantov in podizvajalcev iz celotne SCT-jeve verige. Kaj bi ali morda bo to povzročilo, je drugo vprašanje? Kot ostaja tudi brez odgovora, kaj bo zares "sproducirala" Čista lopata? Se bo vse končalo v filmskem slogu, kot se je tudi začelo?