"Eden najboljših voditeljev je Larry King"

Če se kar takoj ustaviva pri nogometu. Kdo bo po vašem mnenju zmagovalec EP v nogometu? Navijam za Nemce. Vsako veliko tekmovanje je zame precej manj stresno, kadar naših ni zraven. No, razen kadar igrajo Nemci. Ne vem, zakaj, ampak rad jih imam. Verjetno zato, ker že dolga leta sodelujem večinoma z nemškimi svetovalci za medije, poleg tega pa je tudi štajerski del Slovenije večinoma bolj nemško govoreč. Če bi vseeno morali nekoga izbrati, kdo ima potencial za končno zmago? Nemci, seveda. Športno ste precej dejavni, tudi na Twitterju redno komentirate športne dogodke. Tudi sredi noči. Boks Dejana Zavca, hokejsko končnico Anžeta Kopitarja … Zakaj ste se odločili za vodenje informativnega programa in ne denimo športnega? Šport imam rad kot marsikdo, ampak vodenje samo športnega področja mi ne predstavlja takšnega izziva kot informativni program. Na Planet TV pa nasploh vidim presežek v drugačnem pristopu. Sam sem zagovornik načina vodenja, kjer gledalcu podajaš novice kot prijatelju, namesto da se trudiš biti superioren. Meni je to izziv. Še posebej v Sloveniji. Želel bi graditi slog, kakršnega imajo največje televizijske oddaje. Tam so že zdavnaj opustili vodenje v obliki voditelja kot naratorja s strogo, togo držo. Zame osebno je eden najboljših voditeljev Larry King. Brez težav je gostil tako športnike kot tudi zvezdnike ali politike. Informativni program ni siva smer TV-ja, kjer bi moral biti dolgočasen. Daleč od tega! Seveda moraš biti kredibilen, strokoven in profesionalen, ne pa nujno tudi dolgočasen. Imamo take voditelje v Sloveniji? Imamo tudi dobre, pa ne bi o imenih. Ne bi želel delati konkurenci reklame. (smeh) V katerem položaju se počutite bolj lagodno? V vlogi spraševalca ali izprašanega? Meni je vseeno, rad govorim. Tako ali drugače. Vendar se vedno predvsem raje pogovarjam kot zaslišujem. Katera odločitev je do zdaj najbolj zaznamovala vaše življenje? Rojstvo mojega sina. No, če izvzameva družino? Potem pa zagotovo odločitev za medije. Že v 1. letniku srednje zdravstvene šole sem delal na šolskem radiu. Leta 1997 pa je sledilo prvo bolj resno delo na mediju. Zgodba se je potem samo razvijala. Kako to, da vas je vleklo v zdravstvene vode? V zdravstvu sem užival v osnovni ideji pomagati drugim. Šlo je za delo z ljudmi, ki me veseli. Pozneje sem delal tudi kot voznik rešilnega avtomobila oziroma prevažal bolnike z rakavimi obolenji na terapije. Kaj je za vas najpomembnejši vir informacij? Internet, radio, televizija, ustno izročilo? Na prvo mesto bi postavil internet, nato radio, ki ga v avtu ogromno poslušam, še vedno pa zelo uživam med gledanjem televizije. Imam poklicno deformacijo. Rad preklapljam kanale in opazujem, kako delajo drugi. Je televizor del inventarja tudi v domači spalnici? Ne, v spalnici ga nimam. Nisem pristaš tega. Bi pa Lili verjetno raje videla, da je, saj ravno zaradi tega včasih precej pozno hodim spat. Preizkusili ste več različnih športnih dejavnosti. Ste kdaj resno razmišljali o profesionalizmu? O tem nisem razmišljal. Sem pa užival v vsakem športu, ki sem ga treniral, na primer atletiko, tek na kratke proge in skok v daljino, borilne športe, kot sta taekwon-do in kick box, potapljanje na vdih in triatlon, ki sem se mu v zadnjem času najbolj posvetil. Pa seveda nogomet – na Štajerskem ne moreš mimo tega. Na katerem položaju ste igrali? Večinoma na položaju beka, včasih pa veznega, tako da sem občasno zabil tudi kak gol. Ste imeli kak poseben ritual ob zadetku? Ne. Jih je bilo premalo? (smeh) Mislim, da sem jih dal pet ali šest … Nič več. A so ti bili sladki. Če se dotakneva sodobnih komunikacijskih orodij. Precej dejavni ste na Twitterju. Koliko sledilcev imate trenutno? Ne vem … (takoj preveri na svojem telefonu, op. p.) 3317 sledilcev. Kako pomemben vam je odziv sledilcev na Twitterju? Twitter je vrhunsko orodje, ima pa tudi svoje pasti in kritične točke. Recimo? Tudi na Twitterju imaš ljudi, ki želijo graditi svoj ego. Prihaja do izjav z namenom diskreditacije. Ampak to ni nič novega ali nenavadnega, načeloma je to vrhunsko orodje in mi je v velik užitek. Tudi zato, ker širi obzorje. Kakšno je vaše mnenje o spletnih komentarjih? Dejstvo je, da so komentarji del vsebine na spletu, da tvorijo vsebino, če pa ima nekdo možnost anonimno delati škodo ali celo na primer pljuvati po tvoji družini in partnerju, potem to ni okej. Ne vem, ali se splet še vedno dojema kot igračka, a je vse prej kot to. Seveda, lahko je področje za zabavo in sprostitev, a hkrati je to tudi zelo resno okolje. Na spletne komentarje se sicer nikoli povsem ne navadiš, ker gre tukaj velikokrat v smeri "kako nizko se lahko še spustiš". Popolna anonimnost ni okej. Naj ljudje stojijo za tem, kar počnejo oziroma želijo početi drugim. To bi bilo treba temeljiteje urediti. Se kdaj odzovete na komentarje? Zelo zelo redko. Nekajkrat so mi tako rečeno popustili živci, a sem si s tem verjetno prej naredil škodo, ker z odzivom daš le povod za nove napade. Ko komentarji letijo name osebno, s tem nimam težav, ko pa se začnejo spuščati na "sveta" področja, kot je družina, potem pa to ni več hec. Je pa res, da to spada k poslu. To je cel paket, ki ga sprejmeš ob vstopu v medije, in s tem moraš znati živeti. Katera je vaša najmočnejša točka? Sproščenost, spontanost in sposobnost improvizacije v vsaki situaciji. Leta 2004 ste postavili Guinessov rekord v petdnevnem vodenju radijske oddaje. Kakšen izziv bi si zastavili danes? Takrat je bil to vrhunski medijski "stunt". Sicer se zelo rad spomnim tistih časov, ampak danes bi se odločil za drugačne izzive. Na primer? Pri potapljanju na vdih bi želel iti globlje od 40 metrov. Moj trenutni rekord je pod 33 metri. Si boste pred zagonom informativne oddaje na Planet TV vzeli čas za dopust? Kako bi bil videti idealen dopust? Junija bo nekaj časa za dopust. Kar zadeva idealni dopust, se marsikdo sicer ne bi strinjal z mano, ampak na dopustu najbolj uživam, če navsezgodaj s kolesom opravim konkreten trening, ko Lili in mali še spita. Potem grem po svež kruh, sledijo kratek počitek, trenutki s sinom, trening plavanja, zvečer mogoče še kak lahek tek, nato sledi dobra riba, deci rdečega in konec dneva na plaži. Z mobitelom v roki? Ja, priznam, od tega sem pa res odvisen.