Ali Slovenija postaja policijska država?

Čeprav je pravosodno ministrstvo v medresorskem usklajevanju zavrnilo še bolj radikalne predloge notranjega minstrstva, po katerih bi morali operaterji telekomunikacijskih omrežij na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika posredovati občutno več podatkov, kot jih predvideva sedanji predlog, je slednji za informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar še vedno sporen. Omogočal naj bi namreč neustavni zajem večje količine tako imenovanih prometnih podatkov posameznikov, ki niso predmet kazenskega ali predkazenskega postopka. Ključni pomislek pooblaščenke se nanaša na formulacijo v predlogu, ki naj bi omogočala nadzor nad mobilnimi komunikacijami vseh posameznikov, ki se v določenem trenutku nahajajo ob določeni bazni postaji. Predvsem zaradi prvotnega predloga notranjega ministrstva se je Pirc Musarjeva celo spraševala, ali Slovenija postaja policijska država. Na pravosodnem ministrstvu pa so bojazni informacijske pooblaščenke zavrnili kot neutemljene. Tako naj ne bi držalo, da bi predlog omogočil zbiranje podatkov o komuniciranju in lokaciji nedoločenega kroga uporabnikov elektronskih komunikacij, ampak naj bi se nanašal na konkretne možne osumljence kaznivih dejanj. A dejstvo je, da gre za predlog, ki ga pravniki različno berejo, zato poglejmo, kakšne argumentacije sta za MnenjeMeter pripravila Nataša Pirc Musar in Andreja Lang s pravosodnega ministrstva.