Zoper delo na črno s celovitim programom ukrepov

Kot je po seji ESS pojasnil državni sekretar v kabinetu premiera Miloš Pavlica, so socialni partnerji skupaj ugotovili, da siva ekonomija v Sloveniji predstavlja neko družbeno kulturo in da v boju zoper to zgolj organizacijski ukrepi ne bodo zadostovali.

Z medsektorskim poročilom bodo po njegovih besedah ugotovili, kaj se da na tem področju premakniti. Celovitejši programu ukrepov bo obravnavan tudi na ESS, je napovedal.

"Ne vidimo nobenega bistvenega napredka" Prav za takšen program so se zavzeli tudi delodajalci in sindikati. Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer je izpostavil, so poročila o dejavnostih in učinkih preprečevanja dela in zaposlovanja na črno že nekaj let enako zaskrbljujoča. "Ne vidimo nobenega bistvenega napredka," je dejal in dodal, da je bilo izrečenih kazni za kršitelje na tem področju izterjanih le za med 20 in 30 odstotki.

Manjkala je konkretna akcija z imeni in priimki Program ukrepov, ki je bil na mizi in med drugim predvideva okrepitev inšpekcijske službe, ne bo dosegel nobenega učinka in ni nič drugačen od tistih, "ki smo jih gledali zadnjih pet let", je še povedal Antauer. Manjkajo konkretna akcija z imeni in priimki, izračun potrebnih sredstev za to akcijo in izračun, koliko se bo z njo pridobilo, je naštel.

Sicer pa Antauer meni, da bo siva ekonomija, dokler ne bo "korenčka" v smislu "vsak račun šteje" oz. dokler ne bo posameznik ob plačilu računa z davkom stimuliran pri dohodnini ali kje drugje, ostala, kjer je.

Rebolj: Problem sive ekonomije vsako leto zelo velik Da je stanje problematično, se je strinjal tudi predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj. Kot je dejal, je problem sive ekonomije vsako leto zelo velik, pri tem pa je spomnil še na referendumsko zavrnitev zakona o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno, za kar je bila po njegovem kriva politika.

Ob tem je Rebolj opozoril, da je to področje mogoče urediti le, če je oblikovana jasna politika, če imaš kompetentne in odgovorne inšpekcijske službe ter urejeno davčno zakonodajo. Vse to je po njegovem mnenju nujno, če se želi spremeniti mentaliteto ljudi in se izkopati iz neugodnih številk, povezanih s sivo ekonomijo, "ki niso nič drugega kot 'damping' rednemu delu in plačam".

Socialni partnerji so obravnavali in pozdravili še projekt OiRA o zdravju in varnosti pri delu, ki ga je v osnovi pripravila Evropska agencija za zdravje in varstvo pri delu. Kot sta pojasnila Pavlica in Antauer, gre za prijazno spletno orodje o nevarnostih na delovnem mestu ipd., ki bi lahko dalo pozitivne rezultate, za katere pa bo potrebnih kar nekaj sredstev. "Ampak mislim, da je to lahko zelo dobra naložba," je povedal državni sekretar.

Zakon mora stimulirati delodajalce Antauer je pri tem spomnil, da bo moral biti podzakonski predpis, ki bo sledil pred nedavnim sprejetemu zakonu o zdravju in varstvu pri delu, oblikovan tako, da bo stimuliral delodajalce, da bodo orodja uporabljali skupaj z delavci, sicer se lahko zgodi, da bo projekt postal še en papir zaradi papirja.

O nadaljevanju dialoga (o vprašanjih pokojninske reforme, reform zdravstva in trga dela), o katerem je vrh ESS v sredo razpravljal pri predsedniku vlade Borutu Pahorju, danes ni bilo govora. V sredo so se sicer socialni partnerji dogovorili, da se bo o teh vprašanjih v prihodnje pogovarjala posebna delovna skupina, ki jo bo vodil Pavlica.