Petek,
2. 9. 2011,
17.13

Osveženo pred

8 let, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 2. 9. 2011, 17.13

8 let, 4 mesece

Združenje bank Slovenije: Reševanje gospodarstva ni odvisno zgolj od bank

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
V Združenju bank Slovenije menijo, da niso samo banke tiste, od katerih je odvisno reševanje gospodarstva, ampak je potrebno vprašati lastnike podjetij, kaj nameravajo napraviti s svojimi naložbami.

V združenju so se odzvali na četrtkove očitke ministra za razvoj in evropske zadeve ter začasnega gospodarskega ministra Mitje Gasparija o zaviralni vlogi bančnega sistema pri okrevanju gospodarstva in o neustrezni vlogi bank tako pri posojanju gospodarstvu kot pri prestrukturiranju podjetij v okviru insolvenčnih postopkov. Odgovorili so, da jih težko komentirajo, ker so splošni in ker na organih združenja o teh zadevah še niso razpravljali. Kljub temu pa poudarjajo, da niso samo banke tiste, od katerih je odvisno reševanje gospodarstva, ampak je potrebno v prvi vrsti vprašati lastnike teh podjetij, kaj nameravajo napraviti s svojimi naložbami in kje vidijo njihovo prihodnost. Premalo resnih investicijskih priložnosti za naložbe Kot pojasnjujejo, je problem, s katerim se banke soočajo v praksi, ta, da ne najdejo dovolj resnih investicijskih priložnosti za naložbe, prvi pogoj za dobro naložbo pa je jasna vizija lastnika in tudi njegova odgovornost. Posojilni pogoji so se močno zaostrili Ob tem priznavajo, da so se posojilni pogoji pri bankah zaradi izkušenj, ki jih je prinesla finančna in gospodarska kriza, močno zaostrili. "Nenazadnje je prav zadolževanje podjetij v preteklosti privedlo do težav, s katerimi se sedaj soočamo in s posledicami tega zadolževanja se bo treba še nekaj časa ukvarjati," dodajajo.

Na Gasparijevo pričakovanje, da banke ustanovijo posebne oddelke za prestrukturiranje, v združenju odgovarjajo, da banke že imajo oddelke za prestrukturiranje bančnih naložb, ki so ločeni od oddelkov za kreditiranje. To izkušnjo namreč nosijo že iz časov bančne sanacije v devetdesetih letih.

Pravno zapleteni primeri Banke bi po oceni združenja sicer verjetno res lahko bile aktivnejše pri upravljanju z zaseženim premoženjem, a je treba upoštevati tudi dejstvo, da so vsi ti primeri običajno pravno zelo zapleteni in da se dotikajo ne le pravil insolvenčnih postopkov in izvršb, ampak tudi konkurenčne zakonodaje, zakonodaje v zvezi z trgom vrednostnih papirjev in prevzemne zakonodaje.

Ob tem opozarjajo, da prenos lastništva v insolvenčnih postopkih od obstoječega lastnika na upnike ni zadovoljivo rešen. "Zgodi se tako povsem zakonito, da banke zasežejo lastniške deleže v nekem podjetju, na kar so jim zaradi razlogov konkurenčnega ali prevzemnega prava odvzete glasovalne pravice. Kako naj potem upravljajo tako podjetje?" se sprašujejo.

Na združenju menijo, da se banke vlogi aktivnega upravljalca v postopkih prestrukturiranja podjetij ne izogibajo, a so ti postopki zaradi problemov z zakonodajo in zelo navzkrižnih interesov ter idej zelo dolgotrajni.

Ob tem pojasnjujejo, da so na pobudo Nove Ljubljanske banke (NLB) sodelovali pri pripravi strokovnih gradiv v zvezi z delovanjem sklada za prenovo podjetij, ki ga glasno zagovarja Gaspari.

Model je po njihovih navedbah pripravljen. Med bankami teče razprava o njem in banke se bodo odločile, kdaj in na primeru katerega podjetja bo uporabljen. Model je pripravljen tako, da bo potrebno ločeno in posebej obravnavati vsak primer podjetja, kjer so bile zasežene zastavljene delnice.

Pri tem opozarjajo, da ne gre samo za lastniške deleže slabih, ampak gre tudi za lastniške deleže v dobrih podjetjih, ki ne potrebujejo nobene prenove ali prestrukturiranja.

Na Gasparijeve besede so se odzvali tudi v Novi Kreditni banki Maribor. Član uprave banke Andrej Plos je spomnil, da je tudi tisti del gospodarstva, ki dosega dobre rezultate, še vedno pod ravnmi iz konjunkturnih let 2007 in 2008.

Povpraševanja po kreditiranju novih investicij še ni "To pomeni, da velikega povpraševanja po kreditiranju za nove investicije še ni. Del gospodarstva, ki je svojo rast v preteklih letih ustvarjal pretežno skozi finančne vzvode, pa zahteva dolgoročno prestrukturiranje v smeri povečanja lastniškega kapitala," nadaljuje.

Glede pobude za ustanovitev sklada za prenovo podjetij Plos pravi, da pobude podrobneje ne poznajo, a pozdravljajo vse predloge, ki bodo omogočili obrat v trendu stagnacije oziroma upada nekaterih ključnih segmentov gospodarstva.

Spomnimo: Gaspari je po četrtkovi seji vlade dejal tudi, da od agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami pričakuje, da bo prek svojih mehanizmov skupaj s KBC zagotovila, da se bodo osnovna izhodišča za izboljšanje poslovanja NLB in večjo posojilno dejavnost banke, o katerih je razpravljala vlada, začela relativno hitro uresničevati v praksi. Na agenciji so sporočilo za javnost v zvezi s tem obljubili za torek ali najpozneje sredo.