Ko gre za zavarovanja, Slovenci poskrbimo predvsem za avtomobile, ostale oblike zavarovanj, med drugim pred točo, pa še niso zelo razvite, je dejal predsednik uprave Zavarovalnice Maribor Drago Cotar.
"Zavedati se je treba, da prihajamo v sistem, v katerem bo država vedno manj skrbela za nas in bomo morali za svojo prihodnost, varnost poskrbeti sami. Zavarovanja so eden od načinov, kako to doseči," je povedal Cotar in v tej luči izpostavil zavarovanje premoženja, življenjska zavarovanja ipd. V zvezi z zavarovanjem pred točo je navedel, da se stvari da zavarovati. "Mi ne bomo mogli nikoli povrniti vsega, lahko pa ublažimo ekonomske posledice takšnih nesreč," je dejal.
Napačno razmišljanje staršev pri nezgodnem zavarovanju otrok
Direktor prodaje premoženjskih zavarovanj pri zavarovalnici Stanko Petek je poudaril, da je pri nas za okoli 40 odstotkov velikega premoženja, med katero spadajo nepremičnine, ki sploh ni zavarovano. Opozoril je tudi na po njegovem mnenju napačno razmišljanje staršev pri nezgodnem zavarovanju otrok. Kot je dejal, starše zanima predvsem višina dnevne odškodnine, ne pa tudi višina odškodnine za primer invalidnosti.
"Velja zavarovati tisto, kar je pomembno"
V Zavarovalnici Maribor so skladno s temi ugotovitvami poudarili, da velja zavarovati tisto, kar je pomembno.
Jeranko po nedavni toči kmete pozval k pravočasni prijavi
Potem ko so v ponedeljek zvečer več območij na jugovzhodu države prizadela neurja s točo, je generalni direktor agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja Benedikt Jeranko kmete, ki dobivajo izplačila na podlagi zbirnih vlog, pozval k pravočasni prijavi višje sile. To morajo agenciji prijaviti v 10 delovnih dneh. S tem kmetijski upravičenci formalno pokrijejo spremembe med tistim, kar so navedli v zbirni vlogi in dejanskim stanjem po naravnih nesrečah, je pojasnil Jeranko.
Za sofinanciranje zavarovanj imajo še okoli 12 mio evrov
Po zadnjih neurjih s točo je pod lupo javnosti tudi področje sofinanciranja zavarovalnih premij. "Do tega trenutka nismo opazili bistvenih razlik glede na predhodna leta," je poudaril in dodal, da so do konca junija izplačali podporo za 5600 zavarovalnih polic (rezerviranih je 13,4 milijona evrov, doslej izplačanih pa 1,1 milijona evrov). To je po Jerankovih navedbah primerljivo s stanjem iz lanskega leta, iz izkušenj prejšnjih let pa bo število polic in znesek pričakovano narasel v drugi polovici leta.
Lani je bilo za sofinanciranje zavarovalnih polic na voljo 12,3 milijona evrov, za 18.700 zavarovalnih polic pa so izplačali 6,6 milijona evrov. Leta 2009 so sofinancirali 22.500 zavarovalnih polic v skupni vrednosti 12,9 milijona evrov, leto prej 20.100 polic v vrednosti 5,7 milijona evrov, leta 2007 pa 20.700 zavarovalnih polic v skupni vrednosti 4,6 milijona evrov.
Kmetje lahko zavarujejo živali in površine
Znesek sredstev, ki jih ima agencija za ta namen na voljo, se je sicer vsa ta leto povečeval. Od leta 2006 namreč ni več na voljo ukrepov za odpravo posledic po naravnih nesrečah, ampak država sofinancira zavarovalne premije. Kmetje lahko zavarujejo živali in površine, država pa sofinancira polovico vrednosti zavarovalne premije.
Zavarovalne premije se sicer ne da skleniti za sušo, se jo pa da za posevke, nasade in plodove pred nevarnostjo, nevarnostjo požara in strele, spomladansko pozebo, zmrzal ali slano, poplave, viharje, živali na kmetijskem gospodarstvu za primer zavarovljivih bolezni in vzrejo vodnih živali v ribogojnih objektih.
3
