Če ukrepi, ki jih vlada pripravlja za povečanje konkurenčnosti gospodarstva, ne bodo sprejeti in uveljavljeni, se Sloveniji obeta obdobje počasne gospodarske rasti.
Tako meni direktor Umarja Boštjan Vasle, ki dodaja, da bomo v naslednjih treh do petih letih tako težko dosegali višjo rast kot letos.
"Brez ukrepov se nam obeta nizka gospodarska rasti"
Vasle je na okrogli mizi o konkurenčnosti, ki jo je v Ljubljani pripravila ekonomska fakulteta, dejal, se nam brez ukrepov za povečanje konkurenčnosti obetajo letne stopnje rasti v višini zgolj nekaj več kot dva odstotka, to pa bi bilo manj kot v obdobju pred krizo in manj kot v drugih državah EU.
Vasle izpostavil resnejše reze v odhodke proračuna
To pomeni, da se bo Slovenija počasi oddaljevala od cilja približevanja splošni razvitosti EU, ki ga je pred leti že počasi dosegala, je dejal Vasle in med potrebnimi ukrepi izpostavil resnejše reze v odhodke proračuna ter izvedbo pokojninske in drugih strukturnih reform.
Slovenija nazadovala na večini lestvic
Ob tem je direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) spomnil na padec uvrstitve Slovenije na lestvicah konkurenčnosti. Potem ko je v predkriznem obdobju uspela ohranjati položaj oz. ga celo nekoliko izboljšati, je po zadnjih analizah nazadovala na večini teh lestvic. Na lestvci AMD je denimo zdrsnila celo za 20 mest na 52. mesto med 58 državami.
Vlada razmišlja o dodatnih ukrepih
Vlada je tako začela razmišljati o dodatnih ukrepih za povečanje konkurenčnosti, ki jih je po besedah Irene Roštan iz službe vlade za razvoj in evropske zadeve vgradila v obstoječe dokumente, razdeljeni pa so na pet najbolj kritičnih področij, to so zaposlovanje, plačilna disciplina, učinkovito financiranje podjetij, upravljanje in administrativne ovire.
Mramor med ključne ukrepe šteje sprejem pokojninske reforme
Dekanu ekonomske fakultete Dušanu Mramorju se ključni ukrepi zdijo sprejem pokojninske reforme, uveljavitev zakona o malem delu ter drugačna zdravstvena reforma, kot je predlagana. "To bo resen signal tujim investitorjem in bonitetnim agencijam, vplivalo bo tudi na obrestne mere ter dostopnost kreditov," je dejal.
Prav kreditni krč postaja po Vasletovih besedah vedno večji problem slovenskega gospodarstva. To je pomemben omejitveni dejavnik, ki preprečuje hitrejše okrevanje gospodarstva, je dejal. "Gospodarstvo samo poroča, da je nedostopnost finančnih sredstev postala njihov največji problem," je navedel in menil, da pa ima tu pomembno vlogo država.
Gaspari: Kam je izpuhtel denar, vložen v gradbeništvo?
Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari se je ob tem vprašal, kam je izpuhtel denar, ki je bil vložen v gradbeništvo. V letih 2007 in 2008 se je v gradbeništvo, ki se mu ni bilo treba boriti za trg, saj ga je imel pred nosom, vlagalo po 800 milijonov evrov letno. "Kam je ta denar izginil, da so zdaj ta podjetja insolventna," je vprašal.
Bolj kot nelikvidnost je problematična insolventnost, je še dejal Gaspari, ki ugotavlja, da se je poslovna morala v slovenskem gospodarstvo močno poslabšala, a ne le zaradi krize. Ob tem je navedel trgovsko verigo, ki dobaviteljem iz drugih držav plačuje v veliko krajših rokih kot domačim.
Vasle: Niti ena slovenska panoga ne dosega produktivnost EU
V Sloveniji ni niti ene panoge, ki bi dosegala produktivnost EU, je opozoril Vasle. To je tudi razlog, zakaj je naša dodana vrednost nižja kot v državah EU, je dejal in dodal, da so se na raven izpred krize uspela vrniti le visoko tehnološka podjetja.
Avberšek: Primankuje pozitivne klime
Alenka Avberšek iz Gospodarske zbornice Slovenije je kot največjo oviro izpostavila pomanjkanje pozitivne klime, medtem ko je Dušan Krajnik iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije ugotovil, da je treba v Sloveniji vse ukrepe od vlade izsiliti.
Pri tem je spomnil na prejšnji teden sprejete zakone za povečanje plačilne discipline. Glede teh je Avberškova opozorila, da ne izhajajo iz realne ocene stanja. "Zgrajeni so na predpostavki, da je denarja dovolj, le pripravljenosti za plačevanje da ni," je dejala.
3
