Edina cesta, ki iz središča Slovenije vodi v Zgornjesavsko dolino, že skoraj pol stoletja čaka na celovito rekonstrukcijo, ki je bila obljubljena po ukinitvi železniške povezave leta 1966.
Cesta, ki je zlasti v zimski sezoni zelo obremenjena, je na posameznih odsekih nevarna. Na zapostavljenost cest v alpske doline pa opozarja tudi župan Bohinja.
Cesta od Jesenic do Kranjske Gore je na nekaterih odsekih zelo slaba in nevarna, meni kranjskogorski župan Jure Žerjav. Kot je pojasnil, v Mojstrani niti spodnje niti zgornje križišče nima pasu za levo zavijanje, kar udeležence v prometu dnevno postavlja v veliko nevarnost. Približno kilometer najbolj slabe ceste od Karavanškega predora v smeri doline so sicer lansko jesen uredili in Žerjav upa, da bodo z urejanjem nadaljevali vse do Mojstrane.
"Gorenjci smo vedno vlekli kratko"
Poleg tega je po njegovem mnenju še nekaj drugih odsekov v katastrofalnem stanju. "Mislim, da smo Gorenjci na področju urejanja državnih cest vedno vlekli kratko zlasti v alpskih dolinah, kamor vodi le ena cesta. Saj če bi imeli vzporedno še tri druge povezave, ki bi pripeljale do Kranjske Gore in Planice, se ne bi tako krčevito oklepali ideje, da je treba cesto v celoti rekonstruirati," je pojasnil Žerjav.
"40 let so se le krpale udarne jame"
Obljuba o ureditvi moderne prometne povezave sega v leto 1966, ko so ukinili železniško progo v Gornjesavsko dolino. "Odtlej so bili urejeni posamezni deli ceste in tudi obvoznice mimo nekaterih vasi. Drugod je obnova zastala in v 40 letih se ni dogajalo drugega, kot krpanje udarnih jam," je spomnil župan, ki od države pričakuje, da bo kmalu vendarle tudi v Zgornjesavsko dolino vodila sodobna dvopasovnica.
Projekt rekonstrukcije naj bi se pripravljal
Na zadnjem sestanku na Direkciji RS za ceste so sicer predstavniki kranjskogorske občine izvedeli, da se projekt rekonstrukcije ceste v Zgornjesavsko dolino pripravlja. "S strani direkcije smo deležni večkratnih obljub, ampak ob vsakokratnem rebalansu državnega proračuna iz njega izpade prav največ sredstev za ceste," je skeptičen Žerjav.
Cesta na robu svojih zmogljivosti
Alpske doline pa so pri tem še v slabšem položaju kot preostanek Slovenije, je prepričan Žerjav, ki je izpostavil veliko obremenitev ceste do Kranjske Gore zlasti v času pokala Vitranc in smučarskih poletov v Planici, pa tudi sicer ob vrhuncu turistične sezone. Tedaj je cesta na robu svoje zmogljivosti, dodatno pa jo obremenjujejo tovornjaki s priklopniki, katerih vožnja je sicer prepovedana, a se je zaradi varčevanja pri plačilu karavanškega predora tudi vozniki tovornjakov poslužujejo.
Da bi zagotovili vsaj varnost pešcem, se je začel izvajati projekt ureditve pločnikov v poltretji kilometer dolgi vasi Gozd Martuljek, kjer so domačini primorani hoditi ob glavni cesti. Tako dnevno tvegajo svoja življenja. Žerjav upa, da bo država svoj del sredstev štiri milijone evrov vredne naložbe zagotovila čim prej, medtem ko bodo že letošnjo pomlad najverjetneje opravljeni vsi potrebni odkupi zemljišč.
Kramar opozoril tudi na ceste v Bohinju
Podobnega mnenja o zapostavljenosti cest v alpskih dolinah je tudi bohinjski župan Franc Kramar, ki je na ministrstvo za promet naslovil pismo, v katerem opozarja na uničene in nevarne odseke državnih cest zlasti v zgornji bohinjski dolini. Kramar je prepričan, da je prav prometna infrastruktura pomemben element v turizmu.
Bohinjski župan tako ministra poziva, da preko svojih služb zagotovi ustreznost, kvaliteto in varnost na omenjenih cestah ter da zagotovi finančna sredstva, da se državne ceste v tako imenovanem izjemnem okolju krajev Bled, Bohinj in Kranjska Gora uredijo tudi za večjo konkurenčnost slovenskega turizma.
2
