Türk: Osnova za pošteno delovanje v poslovnem svetu dobri zakoni

Sogovorniki na okrogli mizi, ki je sledila, pa so se strinjali, da je korupcije v Sloveniji veliko. Predsednik republike je danes ob odprtju poslovne konference v Ljubljani, ki jo je organizirala mreža Global Compact Slovenia, dejal, da ga veseli angažma Global Compact Slovenija, ki kaže na prizadevanje za izboljšanje praks ter spoštovanja pravnih in etičnih meril, "za katere želimo, da bi prevladovale v vsakdanjem življenju". Dodal je, da je poštenost temeljna človekova vrlina, ki jo je treba negovati. "Pri vprašanju poštenosti se ne moremo izogniti pravu" Ob tem je Türk spomnil na posebnost poslovnega sveta - motiv dobička in dodal, da je nujna podlaga trajnostne dobičkonosnosti prav poštenost. Pri vprašanju poštenosti pa se ne moremo izogniti pravu, je opozoril. Pravo je namreč po njegovih besedah tisto, ki vzpostavlja izhodišča za etično oz. pošteno delovanje v poslovnem svetu. Prav zato si slovenska družba prizadeva za kvalitetne zakone, je sklenil.

Na poznejši okrogli mizi je bila rdeča nit sogovornikov ugotovitev, da je v Sloveniji korupcije veliko. Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič je dejal, da sicer spoštuje raziskavo Transparency International, ki je Slovenijo po korupciji umestila na visoko 27. mesto oz. med države z najmanj korupcije, da pa je v resnici Slovenija "močno skorumpirana država".

"Država ima težave s politično in sistemsko korupcijo" To po njegovih besedah kažejo tudi vmesni rezultati analiz, ki jih je sprožila komisija. Dodal je, da ima država težave predvsem s politično in sistemsko korupcijo, največ pa je je vezano na gradbeništvo, okolje in javna naročila. V skladu s tem je Klemenčič povedal še, da je komisija v ponedeljek v DZ vložila predlog sprememb zakona o preprečevanju korupcije.

Do korupcije lahko prihaja zaradi nedelovanja nadzornih organov, le to pa je posledica političnih preprek, je izpostavil kolumnist in analitik Ervin Hladnik Milharčič. Kot primer za to je navedel Hrvaško, kjer so nadzorni organi začeli "preiskovati, preganjati in soditi" takoj, ko je vladajoča politika s premierko Jadranko Kosor sprostila politične prepovedi. Rezultat je bil med drugim priprtje nekdanjega predsednika hrvaške vlade Iva Sanaderja.

Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete pa je ob tem dejal, da ne gre le za politične prepreke, temveč tudi za apatijo. Kot je zatrdil, zaposleni v nadzornih institucijah pogosto ne verjamejo, da lahko kaj storijo. In prav to je po njegovem razlog za duh nepravnosti, ki vlada v Sloveniji.

Dodal je, da se vlada in DZ obnašata tako, kot da ni potrebno spoštovati prava, in da to vpliva tudi na državljane. Pri tem je spomnil še na nedavno zaslišanje prvega moža SCT Ivana Zidarja pred parlamentarno preiskovalno komisijo za gradbene posle. Zdi se mu nesprejemljivo, da je Zidar tedaj prostodušno dejal, da ni v tem, da so se dogovorili o delitvi poslov, nič spornega.

Nekoliko bolj optimističen je bil nastop predsednika uprave Zavarovalnice Triglav Matjaža Rakovca, ki je predstavil uvajanje programa skladnosti poslovanja v družbi. Podjetje je s tem začelo že pred rokom, ki ga zahteva evropska direktiva (leto 2013). Cilj programa je po njegovih besedah pošteno delovanje zavarovalnice. Med drugim so tako v okviru programa ustanovili posebno službo za preprečevanje prevar znotraj same zavarovalnice.