Trend napovedi zaposlovanja v Sloveniji prvič v rdečem

Rezultati najnovejše raziskave o napovedi zaposlovanja, ki jo je v Sloveniji skupina ManpowerGroup opravila na vzorcu 622 delodajalcev, pošiljajo mešana sporočila. Neto napoved zaposlovanja, to je indeks, ki prikazuje razliko med številom delodajalcev, ki pričakujejo rast poslovanja, in tistimi, ki pričakujejo upad zaposlovanja, je v zadnjem letošnjem četrtletju prvič pristala v negativnih številkah. V primerjavi s prejšnjem četrtletjem je indeks upadel za devet odstotnih točk, na dve pod ničlo.

Kaj indeks pove in česa ne pove?

ManpowerGroup omenjeno raziskavo izvaja vsako četrtletje že skoraj 50 let. V zadnji raziskavi je sodelovalo skoraj 66 tisoč podjetij v 41 državah, vsa so prejela enako vprašanje: kakšna je vaša napoved zaposlovanja za vaše podjetje v naslednjih treh mesecih v primerjavi s tekočim četrtletjem? Izvajalci opozarjajo, da neto napoved zaposlovanja ni napoved sprememb števila zaposlenih, temveč le ocena števila delodajalcev, ki nameravajo spremeniti število zaposlenih bodisi navzgor bodisi navzdol.

V raziskavi sodelujoča slovenska podjetja prihajajo iz desetih sektorjev in so zemljepisno razvrščena v štiri regije: osrednjo, ki poleg Osrednjeslovenske vključuje še Gorenjsko in Zasavje, severovzhodno, ki zajema območje od Pomurja na vzhodu do Savinjske in Koroške regije na zahodu, jugovzhodno, ki vključuje tudi Spodnjeposavsko regijo, in jugozahodno, od Notranjske do Goriškega in Obale.

Najboljše kaže proizvodnim podjetjem, najslabše pa rudarstvu

Čeprav je po rasti, ki je dosegla vrhunec v prejšnjem četrtletju, neto napoved zaposlovanja za Slovenijo v tem četrtletju poniknila v rdeče, bi slovenski trg dela lahko tudi v tem četrtletju opisali kot stabilen, saj kar 76 odstotkov delodajalcev niti do konca leta ne predvideva spremembe števila zaposlenih. Ugodni trendi zaposlovanja naj bi bili vidni predvsem v podjetjih, ki so izvozno naravnana, medtem ko tista, ki so usmerjena predvsem na domači trg, nimajo tako dobrih novic. Najslabše kaže podjetjem s področja rudarstva in kamnin, kjer je neto indeks zaposlovanja minus 15 odstotkov, kar je še dve odstotni točki nižje od neto indeksa zaposlovanja za najslabše uvrščeno evropsko državo – Grčijo. Najbolje kaže proizvodnim podjetjem, ki imajo neto indeks zaposlovanja 5 odstotkov, svoj optimizem pa utemeljujejo na okrevanju nemškega trga. Le za eno odstotno točko zaostajajo slovenska podjetja s področja transporta, logistike in komunikacij.

V grški, italijanski in španski družbi

Slovenija je s tokratnim negativnim predznakom pristala med še tremi evropskimi državami, ki imajo prav tako minus. Najgloblji minus je izkazala Grčija – 13 odstotnih točk pod ničlo, Italija ima minus 10, Španija pa minus eno odstotno točko. V svetovnem merilu je imela več kot polovica držav v tem četrtletju nižjo neto napoved zaposlovanja kot v prejšnjem četrtletju, a je še za malenkost višji odstotek držav, ki na letni ravni vendarle opažajo izboljšanje. Slovenije žal ni med njimi.

Nemški optimizem je spodbuden tudi za Slovenijo

Od 41 držav, kjer so tokrat izvedli raziskavo (med njimi sta prvič tudi Slovaška in Izrael), je imelo 36 držav pozitivno neto rast zaposlovanja. Visoke rasti so v naši regiji (EMEA, Evropa, Bližnji vzhod in Afrika) izkazali Turčija (20 odstotkov), Izrael (16 odstotkov), Bolgarija in Norveška (po 13 odstotkov) ter najpomembnejša slovenska gospodarska partnerica Nemčija (12 odstotkov). V svetovnem merilu so največ optimizma izkazala podjetja v Braziliji, Tajvanu, Indiji in Panami.

V osrednji Sloveniji še vedno rahel optimizem, drugod ne več

Primerjava rezultatov po slovenskih regijah razkrije, da so razmere v osrednji Sloveniji najstabilnejše, drugod po Sloveniji pa se je optimizem v primerjavi s prejšnjim četrtletjem krepko zmanjšal. Osrednji Sloveniji, ki je imela v prejšnjem četrtletju precej nižjo neto napoved zaposlovanja kot preostale tri regije, je kljub padcu edini v tem četrtletju uspelo ohraniti vrednost nad ničlo. Po drugi strani so optimistične napovedi iz prejšnjega četrtletja, zlasti v severovzhodni in jugozahodni Sloveniji, kjer je takrat neto napoved zaposlovanja dosegla 10 odstotkov, nadomestile vrednosti z negativnim predznakom – vse regije, z izjemo osrednje Slovenije, so tokrat pristale tri odstotne točke pod gladino.

Zakaj tujcem nismo (bolj) zanimivi?

K večanju zaposlitvenih možnosti bi lahko prispeval tudi večji prihod tujih podjetij, a Slovenija tujcem ni zanimiva zaradi nefleksibilnega trga delovne sile ter visokih obdavčitev dela in dohodkov delavcev, je ob predstavitvi rezultatov povedala Romana Šercelj, direktorica iskanja in selekcije kadrov v slovenski podružnici Manpower. Kot primer države, ki ji je to z ustreznimi pristopi, predvsem davčno politiko, uspelo, je navedla Slovaško, kjer je izmerjena neto napoved zaposlovanja dosegla dve odstotni točki nad ničlo.