Petek, 7. 9. 2012, 11.04
8 let, 2 meseca
Šušteršič: Banka Slovenije na začetku krize ni ustrezno reagirala

Direktor Združenja bank Slovenije France Arhar je na okrogli mizi o varčevalnih ukrepih in dilemah slovenske fiskalne politike uvodoma izpostavil pomen vzpostavitve zaupanja med nami samimi doma, v Sloveniji, in vprašanje, kako to zaupanje prenesti med tiste, ki nas ne poznajo.
Zatrdil je, da je nepoznavanje sociologije in psihologije v ekonomiji velik manko, saj ekonomija niso samo številke, ampak najprej ljudje in njihovo razumevanje številk. Kako prepričati ljudi, da je to, kar se predlaga, dobro za večino in ne za posamezno skupino, je po njegovem eno najpomembnejših vprašanj.
Opozoril je, da je Slovenija tudi socialna in pravna država, "kar je izrednega pomena". "Vsi dobro vemo, da sociala predpostavlja tudi solidarnost. In če ni pravne varnosti, če moja beseda nima veljave, komu boste zaupali? Iz tega zornega kota je ta trenutek za Slovenijo še dodatnega pomena," je izpostavil.
Po njegovih besedah izkušnje kažejo, da v različnih državah ni toliko pomembno neko dejanje, npr. zmanjšanje izgube, ampak pot, kako se zmanjša to izgubo na vzdržen način, da je zadovoljstvo čim večje, "da ne bo vsaka skupina gledala na svoje interese, kaj bo izgubila".
Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je izpostavil neugodno razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom v realnem sektorju. V gradbeništvu naj bi bilo to razmerje celo 4,5 proti 1 v korist dolžniškega kapitala, kar pomeni, da so podjetja računala predvsem na bančno kreditiranje.
Minister za finance Janez Šušteršič je izpostavil, da je vlada na začetku mandata ocenila, da je za Slovenijo ključna kredibilnost, saj brez nje ne bi bilo več mogoče zadolževanje države, bank in podjetij, prav tako ne bo investicij v slovensko gospodarstvo, ki bi prinesle nov zagon. Zelo pomemben del te kredibilnosti pa so, tako pravi Šušteršič, ukrepi za uravnoteženje javnih financ, ki naj bi bili glede na številke za zdaj uspešni.
"V gospodarski situaciji, v kateri smo, ni nobene rasti prihodkov same od sebe, izdatki pa rastejo sami od sebe, na primer za obresti. Brez ukrepov bi rasli tudi drugi izdatki. Še vedno mislimo, da je to nujno, da lahko začnemo razmišljati o rasti v zasebnem sektorju," je poudaril.
Dejal je, da je v pripravi zakon za konsolidacijo bančnega sistema, katerega osnovna ideja je prenos slabih terjatev bank na družbo za upravljanje teh terjatev, ki bo pod nadzorom države. Pri urejanju razmer v bančništvu po njegovo ne gre za gonjo proti bankam. Poudaril je, da je med slabimi terjatvami veliko takšnih, ki so posledica krize, ki je ni znal nihče napovedati, gotovo pa so med njimi tudi primeri namernega oškodovanja in poslovnih napak, kar je treba raziskati.
Minister je ocenil tudi delo Banke Slovenije. "Tako kot večina centralnih bank na začetku krize po mojem mnenju niso dovolj hitro in ustrezno reagirali ter uporabili vseh vzvodov, ki jih imajo, se pa v zadnjem času, vsaj po moji oceni, praksa nadzora izboljšuje," je pojasnil.