V okviru zelene davčne reforme bi lahko glede na projekcije cen CO2 v letih od 2030 do 2045 v proračun nateklo od 500 milijonov do dveh milijard evrov letno, je dejal Jernej Stritih.
Stritih, direktor službe vlade za podnebne spremembe, se sicer udeležuje posveta o osnutku zakona o podnebnih spremembah. Trenutno se v tem okviru nateče od 50 do 100 milijonov evrov.
"Podnebne spremembe so vse bolj politična tema"
Stritih je na posvetu v državnem svetu poudaril, da so podnebne spremembe vse bolj politična tema, in sicer predvsem zaradi globalne varnosti. "Če zaradi posledic podnebnih sprememb pride do velikih selitev ljudi, to lahko destabilizira marsikatero državo," je dejal.
Stritih: Ukrepi za novo smer gospodarskega razvoja
Prepričan je, da ukrepi proti podnebnim spremembam lahko predstavljajo nov zagon oz. novo smer gospodarskega razvoja, ki ne bo temeljila na količini, pač pa na učinkovitosti, domačem znanju in bo zagotavljala trajnostni razvoj. Hkrati z zakonom o podnebnih spremembah pripravlja vlada tudi podnebno izhodno strategijo do leta 2050.
Slovenija mora glede na izhodiščno leto 1986 do leta 2020 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za šest odstotkov, kar po Stritihovem mnenju lahko dosežemo z ukrepi, ki jih že izvajamo. Ob tem pa je poudaril, da če ne bo ukrepal cel svet, tudi naši ukrepi ne bodo učinkoviti.
Koliko nas bodo ti ukrepi stali?
Eno ključnih vprašanj je, koliko nas bodo ti ukrepi stali. Kot je pojasnil Stritih, so zato naredili tudi makroekonomske analize do leta 2020 in preverili učinke na gospodarsko rast in zaposlenost. "Učinki so odvisni od tega, kaj bo država naredila s prihodki obdavčenega CO2," je pojasnil. Analiza je pokazala, da če država omenjena sredstva nameni za znižanje obremenitve plač, se poveča kupna moč prebivalstva. "Dobimo 0,3 odstotka novih delovnih mest, gospodarska rast pa se zmanjša za 0,1 odstotka," je dodal Stritih.
V primeru, da država sredstva nameni za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja, se rast zmanjša za 0,1 odstotka, zaposlenost pa za 0,05 odstotka. Če pa bi država ta sredstva namenila za socialne transferje, se gospodarska rast zmanjša za 0,5 odstotka, zaposlenost pa za 0,4 odstotka.
Stritih: Država mora vlagati v izobraževanje, raziskave in razvoj
"Na podlagi tega bi morali biti glavni elementi dolgoročne strategije višanje cen CO2 in t.i. zelena davčna reforma," je dejal Stritih in poudaril, da če želi država imeti korist od tega, mora vlagati v izobraževanje, raziskave in razvoj.
Drugi osnutek podnebnega zakona vsebuje dolgoročne cilje, stroškovno učinkovitost, ogljični odtis (možnost označevanja izdelkov), ogljični proračun (porazdelitev odgovornosti za znižanje emisij). Zakon nima specifičnih določb za posamezne sektorje, ker bi bil po Stritihovem mnenju potem prezapleten.
Žarnić: Gre za resno zgodbo
Minister za okolje in prostor Roko Žarnić je na posvetu opozoril, da gledamo na okolje zgolj skozi posamezne parametre. "Bistvo je, da se spremembe dogajajo in na področju podnebnih sprememb gre za resno zgodbo, h kateri ne smemo pristopati amatersko," je izpostavil. Osnutek zakona je po ministrovem mnenju eno dobrih sporočil, da mislimo resno, opozoril pa je, da ni popoln in da ga bo treba popravljati.
Gantar: Potrebna je zakonska, zavezujoča opredelitev
Predsednik DZ Pavel Gantar je prepričan, da samo politike, programi, s katerimi bi lahko blažili podnebne spremembe, niso dovolj. Potrebna je zakonska, zavezujoča opredelitev. Ocenil je, da je zakon dobro pripravljen.
"Potrebno je spremeniti gospodarstvo, politiko in družbo"
Podpredsednica državnega sveta Lidija Jerkič je izpostavila, da zakon nalaga določene dolžnosti tako gospodarstvu kot lokalnim skupnostim in ima svoje finančne obveznosti. "Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov je možno le, če spremenimo gospodarstvo, politiko in družbo. Podnebne spremembe so tudi priložnost in izziv za gospodarstvo ter možnost za nova delovna mesta," je dejala. Ambiciozna zakonodaja pa po njenem mnenju nima možnosti, če nima realne podlage in močnega podpornega okolja.
4
