Smo zreli za Lufthansa Balkans?

A na mojo srečo brezplačnih časopisov vodstvo Adrie na poznejšem letu še ni uvrstilo med taiste varčevalne ukrepe. Debeli naslov o katarzičnem propadu slovenskega letalskega prevoznika sta stevardesa in stevard mirno spregledala, ko sta nam (velikodušno?) ponudila še drugo rundo pijače. Drugi del je začel nastajati v nedeljo, ko sem za pet ur in pol obtičal na ljubljanskem letališču. Letalo, ki bi nas moralo odpeljati v kosovsko prestolnico, je zaradi megle obtičalo v Prištini. Ko smo končno poleteli, so bili varčevalni ukrepi, s katerimi se sooča Adria, že vidnejši: časopisi so preživeli, a je Adria catering naročila v Prištini, kjer je ceneje. Nič več slovenskega vina, da piva sploh ne omenjam (čeprav smo na letalu nato ugotavljali, da je pivo Peja pravzaprav slovensko). Cenejše pivo in sendviči so sicer ljubek poskus, vendar dvomim, da jim bo na ta način uspelo Adrio rešiti pred prizemljitvijo. Nisem ekonomist, da bi si upal pripraviti program sanacije slovenskega nacionalnega letalskega prevoznika, a letalsko industrijo kot novinar in potnik spremljam skoraj 20 let, zato si bom drznil pripombo: z mojega zornega kota je Adria videti kot letalo, kjer pilot ne zgolj bruha na stranišču, ampak ga sploh ni na letalu (če parafraziram izjavo nekdanjega ministra Lahovnika). Povedano drugače: Adria je kot letalo brez pilota, za katero se ne ve, kam potuje in kje bo pristalo. Vsi pa vemo, da nobeno letalo še nikoli ni ostalo v zraku.

Jasno je: Adrio je treba rešiti – a ne zaradi nekih nedefiniranih nacionalnih interesov pod pretvezo, da potrebujemo nacionalnega prevoznika. Adrio je treba rešiti iz povsem praktičnih razlogov: ker si iz gospodarskega in človeškega vidika enostavno ne moremo privoščiti, da bi kar na lepem ostali brez letalskih povezav. Kot majhna država z gospodarskim modelom, odprtim v svet (no ja, v Evropo), nujno potrebujemo tistih nekaj dnevnih povezav z Dunajem, Münchnom, Frankfurtom in Brusljem, pa Skopjem, Beogradom in Prištino. Pa tudi do Londona in Amsterdama moramo biti sposobni priti v nekaj urah. To potrebujejo tisti številni poslovneži, ki jih srečujem na letalu za München. In tisti državni uradniki, ki nas hodijo zastopat v Bruselj ali širit evropsko zavest med državne uradnike na Balkanu.

Seveda pa to ne pomeni, da moramo rešiti Adrio takšno kot je. Takšna kot je, je nerešljiva! Vsem pismom delničarjem, vsem kvazi programom prestrukturiranja in finančne konsolidacije Adrie, ki so v zadnjih mesecih nastali pod peresom sedanjega vodstva, manjka nekaj ključnega: vizija razvoja z jasnimi cilji in strategija, kako jih doseči.

Nedavno oblikovanje vozlišča v Prištini in načrti za oblikovanje podobnih vozlišč na Balkanu ter načrtovana širitev števila letov z Zahodnega Balkana neposredno do evropskih mest (ne nujno Ljubljane) so zagotovo koraki v pravo smer in ena možnih rešitev. Takšna, po kateri bi ohranili Adrijino ime, ki prav letos obeležuje petdesetletnico.

A po mojem skromnem prepričanju Adrie tudi to ne bo rešilo. Rešijo jo lahko le temeljito prestrukturiranje in finančna konsolidacija ter navezava na strateškega partnerja, kot je na primer Lufthansa. Vendar ta zagotovo ne bo kupovala Adrie iz emocionalnih razlogov!

V Adrio je treba pripeljati tujega lastnika, takšnega, ki bo znal ločiti zrno od plevela. Predvsem pa takšnega, ki ne bo popustil zunanjim (političnim) pritiskom na eni in notranjemu izsiljevanju s strani pilotov (ki dejansko vodijo Adrio) na drugi strani.

Zakaj ne bi oblikovali Lufthansa Balkans? Bodimo pošteni: Nemci so edini, ki imajo blagovno znamko, znanje, moč in denar, da konsolidirajo sedaj razparceliran letalski sektor na Zahodnem Balkanu! Croatia Airlines je še v slabšem položaju kot Adria, JAT Airways noče kupiti nihče, da o Makedoncih in njihovih neuspešnih poskusih oblikovanja delujoče letalske družbe sploh ne govorim.

Premišljen vozni red, oblikovanje vozlišč in bolj ekonomično izkoriščanje sedaj predimenzionirane (pa tudi neprimerne) flote letalskih družb na Balkanu bi ne samo rešila propadajoče letalske družbe, ampak bi v bastije starega (nacionalističnega) razmišljanja vnesla sodobne letalske smernice. Nastala bi lahko "lean and mean" letalska družba z odrtimi povezavami znotraj regije in naprej. In kdo bi jo vodil? Bingo: Adria Airways!

A že slišim reakcije: pokopati želim Adrio kot blagovno znamko in to prav na njen 50. rojstni dan …