Slovensko gradbeništvo v primežu cenenih materialov in hitenja

Primeri, kot je OŠ Ob Rinži, v kateri so leta 2003 še pred vselitvijo našli napake in na katere opozarjajo že sedem let, ali podružnična šola OŠ Louisa Adamiča Št. Jurij, kjer se je leta 2004 v novi šoli s stropa odtrgala kovinska konstrukcija, niso osamljeni. Poleg ustanov, katerih gradnja se financira iz davkoplačevalskega denarja, je tu še cel kup pritožb lastnikov stanovanj v novih večetažnih objektih (na primer Vila blok Cerklje, stanovanja v Izoli, Dragomlju ...), ki kažejo na to, da se kupci po prevzemu stanovanj vedno pogosteje srečujejo z napakami, na katere niso mogli imeti vpliva.

Kako je mogoče, da pri tako zapleteni zakonodaji in dolgotrajnih postopkih pridobivanja dovoljenj lahko prihaja do tako generalnih napak, ki resno ogrožajo varnost uporabnikov objektov? Še posebej bodejo v oči primeri, kjer gre za javne razpise, predvsem pa davkoplačevalski denar.

Odgovornost projektanta … Franc Capuder z Zavoda za gradbeništvo, kjer so pristojni za podajanje strokovnega mnenja (med drugim v primerih, ko nekdo od udeleženih želi pridobiti mnenje, ki ga lahko kot dokaz predstavlja na sodišču), potem ko je projekt že zaključen in ugotovijo napake, ki jih izvajalec ne odpravi, je za SiOL povedal, da so za kvaliteten izdelek odgovorni tako naročnik kot izvajalec, nadzornik in projektant: "Na odgovornost projektanta, ki v imenu in z računom lastnika pripravi projekt, na osnovi katerega se pridobi gradbeno dovoljenje, pogosto pozabljamo. V primeru javnih institucij se potem opravi javni razpis in če so projekti kvalitetno pripravljeni, se večje napake ne bi smele dogajati."

… izvajalca Nekateri strokovnjaki med nadzorniki pa menijo, da je prva odgovornost na izvajalcu, ki mora opozoriti na napake, saj na vse izvedeno izdaja svoje garancije. Še posebej to velja za objekte, kjer je prisotna javna uprava, kjer so bančne garancije obvezne in za izvajalca pomenijo neke vrste zavezo, da bo delo dobro opravljeno. Pri tem ga niti kakršne koli zahteve ali celo pritiski izvajalca ne odvezujejo odgovornosti, saj je za to pristojen kot strokovnjak in ne investitor kot laik.

Naročnik lahko zaradi napak od izvajalca v določenem roku zahteva, da napake odpravi. Če se zgodi, da do tega ne pride, pa lahko uveljavlja bančno garancijo, s katero potem lahko glede na vrsto napake (za skrite običajno velja dveletna, za konstrukcijske pa desetletna garancija) le-te z drugim izvajalcem odpravi.

… in nadzornika Capuder meni, da imajo prav tako pomembno vlogo tudi nadzorniki, ki opozorijo na napake: "Vedno so možne napake, ki se med samo gradnjo niso mogle pokazati. V primeru odkritja le-teh po prevzemu objekta oziroma po pridobitvi uporabnega dovoljenja je izvajalec dolžan napake odpraviti v roku glede na pogodbene obveznosti." Naloga nadzornika je, da preverja skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem – med drugim tudi kvaliteto gradbenega materiala, ki mora odgovarjati standardom, ter strojne in elektroinštalacije. Ko nadzorniki končajo, naročniku pošljejo poročilo in podpišejo izjavo o zanesljivosti, v kateri izjavijo, da je projekt skladen z gradbenim dovoljenjem.

Vsega ni mogoče predvideti Na vprašanje, kako lahko pride do velikih napak, če so za objekt izdali uporabno dovoljenje, ki zagotavlja, da je narejen za varno uporabo, v skladu s projektno dokumentacijo in pri pripravi katerega sodeluje veliko inštitucij, Capuder odgovarja, da vseh napak ni mogoče predvideti: "Seveda lahko pride do napak, ampak važno je, da se te v fazi pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja odpravijo. In tu se velikokrat zgodi, da jih ne tega ne storijo na pravi način." Če pride do tega, lastniku marsikdaj ne preostane drugega, kot da primer spravi pred sodišče in takrat lahko za strokovni pregled zaprosi Zavod za gradbeništvo, ki naredi celostno analizo in poda strokovno mnenje, ki je zavezujoče. Takega reševanja napak je po besedah Capudra vedno več.

Preveč hitenja in nižanja cen Gradbeni inženir Simon Vidmar meni, da za velike napake običajno kriva malomarnost izvajalcev, torej da dela niso bila izvedena v skladu s pravili stroke. Tako pri svojem delu opaža, da je vedno bolj prisotno varčevanje pri materialih: "Vsi ti pritiski s cenami so vedno hujši. Mislim, da je vzrok v tem, da se preveč gleda na ceno in premalo na kvaliteto materiala in kvaliteto izvajalca, ki ima polno podizvajalcev, oni pa delajo odvisno od tega, kako mu izvajalec plačuje. To je začaran krog. Zelo se širi nezadovoljstvo." Poleg tega pa težavo vidi tudi v nestrokovnosti kadrov oziroma neizšolanih delavcih, ki včasih ne poznajo niti vseh strojev, s katerimi delajo. Podobno meni tudi Capuder: "V Sloveniji prihaja do liberalizacije uvoza gradbenih materialov, zaradi česar se stopnja kvalitete zelo niža. Žal ugotavljamo, da se temu posveča premalo pozornosti. Vedno bolj je glavni pogoj cena, ne kvaliteta."

Kje so modre kuverte? Ugibanja ali včasih kar posplošeno gledanje, da se za napakami, ki se ne odpravijo, skriva korupcija in podkupovanje pa po mnenju poznavalcev gradbene stroke ne vzdrži, saj naj bi šlo za sklenjen krog tako investitorja kot izvajalca, projektanta in nadzornika, zato se informacija o neki nepravilnosti tiče vseh in ne more ostati skrita le dvema. Vidmar na vprašanje, ali se je že srečal s podkupovanjem, odgovarja: "Izvajalci precej pritiskajo na nadzornike. V našem podjetju s tem nimamo izkušenj, ker izvajalci vejo, da ne morejo izsiljevati, vem pa, da je tega veliko. Tudi s podkupovanjem ali tako imenovanimi modrimi kuvertami nimam izkušenj, vem pa, da je tudi to možno." Da bi se napakam lahko izognili, je po njegovem mnenju treba dobro sodelovanje na vseh nivojih – projektanti morajo projektirati tako, da se napake zmanjšajo in dati korektne popise del, naročnik se mora zavarovati z določenimi klavzulami in izbrati izvajalce, ki jim zaupa, nadzorniki pa morajo biti redno prisotni na sestankih, slediti izvajanju del in sproti podpisovati vse, kar se tiče projekta.