Slovenski bankirji niso znali ločiti dobrega in slabega posla

Okroglo mizo je v Ljubljani ob predstavitvi analize finančnih rezultatov poslovanja naših bank pripravilo Združenje bank Slovenije. V Sloveniji smo preveč usmerjeni v upravljanje slabih terjatev, manj pa v upravljanje dobrih terjatev, je prepričan prvi mož Združenja bank Slovenije France Arhar. Temeljno vprašanje pri tem pa je, kakšen je naš odnos do upravljanja teh terjatev, kakšen je primarno odnos med pogodbenima partnerjema, bankirjem in pogodbeno stranko (podjetjem, ali posameznikom). V Sloveniji smo žal pogodbe potisnili na stranski tir. Če ne spoštujemo pogodb oziroma njihovih določil, kako bomo spoštovali zakone, se je vprašal prvi mož Združenja bank Slovenije France Arhar. Stranka, klient banke mora biti kralj, ne banka, slednja pa je v zdajšnjih razmerah persona non grata.

Transparentnost je ključ upravljanja slabih terjatev Darka Bohnjec iz Banke Slovenije meni, da je glavno, da se pogodbene zaveze izpolnjujejo, pa četudi se spremenijo makroekonomske razmere od trenutka, ko je pogodba nastala. Za predsednika uprave Banke Koper Giancarla Mirando je bančna pogodba temelj, ki ga je treba spoštovati. Transparentnost je ključ za razreševanje problema slabih terjatev, je prepričan prvi mož Banke Koper. Transparentnost tudi pomeni, da bankir pozna ekonomski načrt in program pogodbene stranke in je z vsem zadosti seznanjen. V preteklosti pri reševanju bank in podjetij ni bilo skupnega cilja S tem je soglašal tudi novi predsednik NLB Janko Medja, ki je dodal, da če pride do krize in s tem drugačnih makroekonomskih razmer, si je to treba priznati, naliti čistega vina in poskušati vse skupaj reševati. Medja tudi meni, da je bila v preteklosti ena največjih težav, da pri reševanju podjetij in bank ni bilo skupnega cilja in vizije, bilo pa je preveč oportunizma. Politiki bi se po njegovih besedah morali zavedati svoje odgovornosti, da na pomembna mesta tudi v podjetjih imenujejo strokovno usposobljene ljudi.

Kos: Samo slovensko gospodarstvo imamo Jasno, da so pogodbe temelj odnosa med stranko in banko, pozabljamo pa, da so pogodbe, ki so prinesle tudi slabe bančne terjatve (okoli štiri milijarde), nastale v drugačnem ekonomskem okolju, je danes opozoril predsednik uprave Probanke in v devetdesetih letih tudi nekdanji viceguverner Narodne banke Slovenije in pozneje namestnik guvernerja Bogomir Kos. "Strinjati se moramo, da so bile razmere leta 2007 povsem drugačne, kot so danes," poudarja Kos. Bančna bilančna vsota je bila takrat okoli 57 milijard, zdaj je le še 47 milijard evrov. Mi imamo samo slovensko gospodarstvo in motimo se, če si predstavljamo, da bodo slovenske banke kdaj financirale Microsoft ali Mercedes. Zato je treba stopiti skupaj, poiskati strateška domača podjetja in jim pomagati iz krize, v kateri so se znašla tudi po naši krivdi, je priznal Bogomir Kos.