Slovenska energetika med nacionalnim in ekonomskim interesom

"Slovenska energetika je fikcija," je jasen prvi slovenski minister za energetiko Mihael Tomšič. "Že prav, da imamo statistike, ampak veliko načrtov premalo upošteva vpetost v EU in svet. Prav je, da imamo svojo energetsko politiko, ampak to je lokalna energetika." Koliko smemo uvažati Direktor Geoplina Alojz Stana meni, da za slovensko energetiko državne meje ne obstajajo. "Trg je liberaliziran, povezave med državami so vzpostavljene. Zakonitosti in ideje, ki jih sprejemamo, morajo biti primerljive z regijo. Ne smejo in ne morejo biti drugačne, sicer bomo imeli v prihodnosti težave. Ne upam trditi, da smo toliko bolj napredni ali taki vizionarji, da bi znali različnost spremeniti v našo prednost."

To zavedanje prinese posledice. "Predvsem bi se spremenilo pojmovanje strateške zanesljivosti. Za stalno dobavo ni nujno, da smo stoodstotno pokriti. Neke zaloge in rezervne zmogljivosti moramo imeti, vendar TEŠ 6 in NEK 2 nista rezervni zmogljivosti. Če bi šli po varianti TEŠ 6 in NEK 2, bomo kar izdaten izvoznik energije. To ni energetsko strateško vprašanje, ampak vprašanje gospodarske strategije, vprašanje donosnosti in tveganosti teh investicij," pravi Tomšič.

Premislek o tem, koliko energije smemo uvažati, izhaja iz strateške ocene možnih kriznih razmer. "Lastne proizvodnje potrebujemo toliko, da bomo preživeli. Če bo vojna, bomo preživeli s hidroelektrarnami. Če bo zraven še kakšna termoelektrarna, bo čisto dovolj," odgovarja Tomšič.

Logika V hudih krizah, kot so vojne, bi preživeli s tridesetimi odstotki energije, ki jo porabimo sicer, je prepričan. Pri vsem drugem gre predvsem za ekonomske (in okoljske) račune.

Drugod po svetu imajo veliko boljše pogoje za pridobivanje energije, ki je cenejša, ter energije iz obnovljivih oziroma okolju manj škodljivih virov. In njena dobava je vse bolj zanesljiva. Po Tomšičevem mnenju niti TEŠ 6 niti NEK 2 nista nujna.

Imeli bomo oba, izhaja iz osnutkov Nacionalnega energetskega programa in načrtov energetskih podjetij. V tem je nekaj logike, četudi morda ne ekonomske. V Velenju imamo premog in od njegovega kopanja in kurjenja je odvisno mnogo ljudi. Poleg tega je projekt TEŠ 6 že tako daleč, da tudi nekateri skeptiki menijo, da ustavitev projekta ni smiselna.

V novem NEK 2 dovolj toplote za Ljubljano in Zagreb Nesporno je tudi, da bomo potrebovali nov blok Jedrske elektrarne v Krškem, vprašanje je le, kdaj, je dejal direktor direktorat za energetiko na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač. "Zakaj bi se odpovedali nečemu, kar dobro deluje in dobro služi vsem nam," se sprašuje. NEK 2 bodo zgradili za od tri do pet milijard evrov, proizvajal pa bo okoli 1100 megavatov elektrike. "Sem velik zagovornik NEK 2," pravi Posavec in nekdanji minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. "Sodobna tehnologija omogoča postavitev bloka, ki lahko deluje kot kogeneracija. Z njegovo toplotno energijo bi lahko ogrevali celotno Ljubljano in Zagreb."

Premogu in jedrski energiji bo v dolgo pričakovanem novem Nacionalnem energetskem programu pripadlo največ denarja. Po drugi strani pa je jasno tudi, da se bomo trudili povečevati delež obnovljivih virov ter da bomo energijo trošili učinkoviteje.

Voda, veter, les, sonce Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2020 25 odstotkov vse energije prišlo iz obnovljivih virov. "Z današnjih 20 odstotkov obnovljivih virov energije pri ogrevanju in hlajenju bomo prišli na 32 odstotkov, z današnjih 27 odstotkov obnovljivih virov energije pri proizvodnji elektrike na približno 41 odstotkov, v prometu bomo svoj delež goriv iz obnovljivih virov z 1,2 odstotka dvignili na približno 10 odstotkov," našteva Kopač.

Še vedno bodo glavni obnovljivi vir energije reke. Hidroelektrarne se bodo gradile na srednji in spodnji Savi ter morda na Muri. Preostali obnovljivi viri energije imajo omejen potencial. Sončne celice na vsaki strehi Trinajst območji za vetrnice je že opredeljenih kot okoljsko sprejemljivih, pravi Kopač, zato ne bi smelo biti zapletov s civilnimi iniciativami. Vendar se strokovnjaki za energetiko strinjajo, da v Sloveniji ni dovolj vetra, da bi se lahko zanašali nanj.

Tudi lesna biomasa ima omejen domet. Odpadni les naj se porabi za energijo, tisti, ki je primeren za predelovalno industrijo, pa naj kar gre njej, pravita Vizjak in Stana.

Vizjak največji potencial vidi v geotermalni energiji: "Prihajam iz Posavja in kjerkoli malo zavrtaš, je ogromno tople vode." Vendar so zelo drage že raziskovalne vrtine, ki ugotavljajo potencial lokacij.

Najmanj ovir je za male sončne elektrarne na strehah objektov. Ne samo zasebne hiše, tudi strehe skladišč Luke Koper bi morale biti pokrite z sončnimi celicami, meni Vizjak.

Ljudsko gibanje za učinkovitejšo rabo Vlada se je zavezala, da bomo leta 2020 porabili toliko energije kot leta 2007. Kopač priznava, da bo to izredno težko dosegljivo, a je optimističen. "Od 1. januarja 2019 dalje bodo morale biti vse nove javne stavbe, od 1. januarja 2021 pa tudi vse nove zasebne stavbe, če bodo želele dobiti gradbeno dovoljenje, praktično brez rabe energije," pravi.

Optimističen je tudi zaradi uspeha prispevka za učinkovito rabo energije, ki se steka na Eko sklad, s katerim se financira ukrepe učinkovite rabe energije v gospodinjstvih. "Samo lani, pa je bil razpis odprt samo pol leta, je 18 tisoč slovenskih gospodinjstev dalo vlogo za financiranje investicij za učinkovitejšo rabo energije. To je ljudsko gibanje. Pričakujemo, da se bo letos obseg še povečal."

Vladi bodo pomagale visoke cene energije, je prepričan Tomšič. Te že danes spodbujajo k učinkoviti rabi in razvoju alternativnih virov energije, pravi. Elektrike bomo porabili več Elektrike pa se bo porabilo vse več in verjetno bo dražja. Če bo manjša poraba fosilnih goriv, mora biti posledično večja poraba elektrike iz trajnostnih virov. Vlada mora upoštevati dejstvo, da vse več ljudi ogrevanje na plin ali kurilno olje menja s toplotnimi črpalkami, ter tudi možnost, da se bo na naših cestah vozilo vse več električnih avtomobilov, opozarja Vizjak.

Obnovljivi viri so dragi – vsi razen hidroenergije so subvencionirani – in premalo jih imamo. Če želimo električno samozadostnost, sta večja TEŠ in NEK nujna. Vendar bosta proizvedla več elektrike, kot jo potrebujemo. To pomeni, da bo elektrika postala izvozni artikel Slovenije.

Veliko denarja Slovenska energetika je dejavnost, s katero se ukvarjajo predvsem podjetja v državni lasti. Za Krko so to najbolj dobičkonosna slovenska podjetja. To je prav, meni Stana, saj je energetika dejavnost, ki potrebuje kapital za naložbe v strateške, dolgoročne in kapitalsko zahtevne projekte.

Kdor bo delil energetski denar, mora računati na spopade z lobiji. Vizjak jih deli na lokalne interesne skupine, ki jim, razumljivo, ni vseeno, kaj se dogaja z velikimi energetskimi podjetji v njihovem okolju, in interesne skupine, ki imajo profitne motive, povezane s trgovanjem z električno energijo. Omejil bi jih s postavljanjem lokalnih strokovnjakov v organe nadzora družb.

Vampirji Kopač te delitve ne dela. "Vse interesne skupine so po svoji osnovi enake: vse hočejo doseči interes na rovaš nekoga drugega," pravi in opaža, da se "določene interesne skupine skrivajo pod krinko lokalnih ali regionalnih interesov". Ker sistemska ureditev ne pokrije vseh lobijev, Kopač predlaga predvsem pametno ravnanje z njimi.

Tomšič je prepričan, da bi problem omilili, če bi energetiko delno privatizirali. "Če bi bila TEŠ, Premogovnik Velenje in NEK pretežno zasebna podjetja, bi se stvari razvijale drugače. Seveda bi imeli lobije, ampak bi se vedelo, da zagovorniki posebnih interesov delajo zase. Ne gre jim za skupno dobro, ampak za lokalne interese in delajo za dobičke tujih dobaviteljev. Lobisti, ki jih lahko tudi poimenujemo, so povampirjeni, delujejo na skrivaj ter prenašajo svoje koristi v državne stroške."

Agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami, ki odloča, kaj narediti z lastništvom v državnih podjetjih, nima lahkega dela. Elektrike bo v Sloveniji vse več in če se bo država še naprej ukvarjala tudi z njenim ekonomskim vidikom, se bo morala spopadati tudi z vampirji.