Slovenija se ne more večno zanašati na izvoz v Nemčijo

Za slovensko majhno in odprto gospodarstvo je edina možnost, da se končno resno lotimo strukturnih reform, o katerih govorimo že desetletje, je v pogovoru za Finance povedal prvi mož Umarja Boštjan Vasle.

"Še vedno imamo zapleteno administrativno okolje" "Reformirati je treba visoko šolstvo, nezadostna je ponudba tehničnega kadra, slaba je tudi povezanost med univerzo, državnimi inštituti in gospodarstvom. Še vedno imamo zapleteno administrativno okolje, ki ni naklonjeno podjetništvu," je za dejal direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

"Posodobiti je treba tudi trg dela" Mednarodne primerjave po njegovih besedah kažejo, da so pri nas visoko izobraženi kadri davčno bolj obremenjeni kot v državah, s katerimi najbolj tekmujemo. "Posodobiti je treba tudi trg dela," poudarja.

Prvo izboljšanje na trgu dela šele v letu 2012? Predlani je Slovenija sicer izgubila okoli 40.000 delovnih mest, lani še 10.000, leta 2011 v Umarju predvidevajo umiritev rasti števila brezposelnih. Prvo izboljšanje na trgu dela pričakujejo šele v letu 2012.

Problematična je tudi rast zaposlovanja v širšem javnem sektorju, kamor sodijo javni zavodi, socialno varstvo in podobno, kjer je dejansko prišlo do povečanja števila zaposlenih. "V Sloveniji bi se morali končno odločiti, katere storitve naj izvaja država in katere bi lahko prenesli z države na zasebni sektor. Tukaj ima naša država še veliko rezerv, vendar mora za spremembe v javnem sektorju obstajati tudi politična volja," pojasnjuje Vasle.

V zdravstvenem sistemu veliko notranjih rezerv Veliko notranjih rezerv je tudi v zdravstvenem sistemu, prav tako neracionalnosti, odvečnih stroškov, na katere bi se bilo treba osredotočiti pred razmišljanji o spremembah prispevnih stopenj.

Težava tudi zaprtost do tujine Poleg tega imamo premalo podjetniške pobude, inovativnosti in želje po uveljavitvi na trgu. Velika težava je tudi zaprtost do tujine, tako do tujih idej in naložb kot pretoka ljudi. Prav tako imamo geografsko zelo slabo porazdeljen izvoz, ki je večinoma osredotočen samo v nekaj državah. Pri tem je težava tudi tehnološka sestava izvoza, ki je v primerjavi s konkurenčnimi državami vse bolj zaostala in nekonkurenčna.

Nekatera podjetja neustrezno vodena Vasle ob tem še pravi, da se je pri nekaterih podjetjih pokazalo, da niso ustrezno vodena in sposobna proizvajati proizvodov, ki jih je mogoče prodati na svetovnih trgih, in tem nobeni vladni ukrepi ne bodo pomagali. "Konkurenčnost pomeni tudi učinkovit bančni sistem z menedžerji in lastniki bank, ki morajo pri kreditiranju gospodarstva razmisliti, kako in komu posojati denar, ki ga dobijo od domačih varčevalcev ali si ga izposodijo na mednarodnih trgih."

Nekaj rezerve za večje davčne prilive imamo samo na dveh davčnih področjih, in sicer pri davkih na nepremičnine in okoljskih davkih.

Previdno pri nadaljnjih odločitvah Ob tem glede nedavne ocene mednarodne bonitetne hiše S & P, ki je Sloveniji pustila nespremenjeno bonitetno oceno, poslabšala pa je naše obete za prihodnje leto, pravi, da to razume kot "zelo resno opozorilo naši državi, da moramo biti zelo previdni pri nadaljnjih odločitvah na področju makroekonomske politike in zlasti proračunske konsolidacije".

Znižanje obetov še brez resnih finančnih posledic Znižanje obetov iz stabilnih v negativne za zdaj še ne bo imelo resnih finančnih posledic za Slovenijo, pravi in dodaja, da pa če ne bomo zmanjšali proračunskega primanjkljaja v načrtovanem obsegu, bo lahko Slovenija kmalu dobila nižjo bonitetno oceno. "To pomeni, da se bodo država in banke na evropskih denarnih trgih zadolževali po višji obrestni meri. Posledično bi to pomenilo dražje vire financiranja za celotno gospodarstvo in prebivalstvo," pojasnjuje.

Slovenija med državami, ki so v krizi najhitreje povečale dolg Slovenija se sicer uvršča med države EU, ki so v krizi najhitreje povečale državni dolg. "Če smo samo v dveh kriznih letih povečali državni dolg z 22 na 39 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), se nam lahko zgodi, da bomo z naslednjim pretresom na mednarodnih trgih hitro prišli do meje 60 odstotkov BDP, ki je z maastrichtskim kriterijem opredeljen kot še dopusten."

Pri zadolževanju države ne bi smeli čakati, da se dolg države poveča na 50 ali 60 odstotkov BDP. Zadolženost države bi morali ustaviti že danes, saj jo bo v prihodnje zelo težko zmanjšati, meni Vasle.

"Namesto novih vlaganj v razvoj plačujemo več obresti državnega dolga" Ob koncu leta 2008 smo namreč za plačilo obresti iz državnega proračuna namenili približno odstotek BDP, leta 2011 pa bo ta odhodek že presegal dva odstotka BDP. Razlika ene odstotke točke BDP je skoraj enaka obsegu sredstev, ki jih iz državnega proračuna namenjamo za raziskave in razvoj v Sloveniji. "Navedena primerjava opozarja na izredno resnost državnega zadolževanja, saj namesto novih vlaganj v razvoj plačujemo več obresti državnega dolga," poudarja Vasle.

S prodajo državnega premoženja ne bi mogli odplačati dolga Ob tem navaja, da so naredili analizo o odplačevanju državnega dolga s prodajo državnega premoženja in ugotovili, da s prodajo celotnega državnega premoženja še zdaleč ne bi mogli odplačati dolga, ki se je nakopičil v času krize. Ostane nam samo druga možnost, da čim hitreje preidemo iz proračunskega primanjkljaja v presežek in začnemo odplačevati državne dolgove.

Če ne bo dodatnih pretresov na mednarodnih finančnih trgih in če se bo nadaljevala predvidena gospodarska rast na naših glavnih izvoznih trgih - predvsem v Nemčiji, Franciji, Italiji in na Hrvaškem -, se lahko v letu 2011 po besedah Vasleta pričakuje nekoliko večjo, približno 2,5-odstotno gospodarsko rast Slovenije.