Slovenija med državami z najnižjim deležem kratkoročnega dolga v EU

Hkrati pa se je znašla tudi v skupini držav, ki se v največji meri zadolžujejo z dolžniškimi vrednostnimi papirji, je pokazala pred dnevi objavljena raziskava evropskega statističnega urada Eurostat o strukturi dolga v EU.

Slovenija med državami z najmanjšim deležem kratkoročnega dolga ... Med državami, za katere je Eurostat imel podatke, sta imeli največji delež kratkoročnega dolga z dospelostjo, krajšo od enega leta, lani Švedska (29 odstotkov celotnega javnega dolga) in Bolgarija (21 odstotkov). Sledile so jima Italija (15 odstotkov), Madžarska (14 odstotkov), Portugalska (13 odstotkov) in Francija (12 odstotkov).

Najnižji delež so zabeležile Poljska (0,2 odstotka), Estonija in Slovaška (obe 0,3 odstotka), sledila pa jim je Slovenija (3,9 odstotka).

... pri zadolževanu z dolžniškimi vrednostnimi papirji pa v vrhu Članice EU so se lani v največji meri zadolževale z dolžniškimi vrednostnimi papirji, kot so menice in obveznice. Največji delež so ti papirji dosegli na Malti (92 odstotkov celotnega dolga), na Češkem in v Veliki Britaniji (v obeh 89 odstotkov), v Sloveniji in na Slovaškem (v obeh 87 odstotkov), na Madžarskem (86 odstotkov) ter v Franciji in Italiji (v obeh 84 odstotkov).

Izjema so bili Estonija, Grčija in Ciper, kjer so posojila zalegla za 87, 77 in 65 odstotkov zadolževanja. Uporaba posojil je bila visoka tudi na Portugalskem (44 odstotkov), v Luksemburgu (41 odstotkov), Latviji (39 odstotkov), na Hrvaškem (38 odstotkov) in v Bolgariji (37 odstotkov).

Tuji upniki si lastijo 71 odstotkov slovenskega dolga Velike razlike pa je v EU opaziti pri tem, kdo je imel v lasti dolg držav. Tuji upniki so imeli največji delež dolga v lasti v primeru Finske (81 odstotkov celotnega dolga) in Latvije (80 odstotkov), sledile pa so jima Avstrija (76 odstotkov), Litva (73 odstotkov), Slovenija (71 odstotkov) in Portugalska (70 odstotkov).

Po drugi strani je imel domači finančni sektor največji delež dolga v lasti v primeru Luksemburga (98 odstotkov celotnega dolga), ko so mu sledile Romunija (74 odstotkov), Češka (63 odstotkov) in Hrvaška (59 odstotkov).

Na splošno je bilo v EU manj kot deset odstotkov dolga držav v lasti domačih nefinančnih upnikov, z izjemo Malte (36 odstotkov), Belgije (13 odstotkov), Madžarske (12 odstotkov) in Irske ter Italije (v obeh deset odstotkov).

Slovenija je imela ob koncu lanskega leta javni dolg v višini 80,9 odstotka bruto domačega proizvoda. Povprečje v EU je bilo pri 86,8 odstotka BDP, v območju evra pa pri 91,9 odstotka BDP.