Škarje in platno je v rokah Šušteršiča?

Posebna agencija ali same banke, to je zdaj vprašanje, ki si ga po hamletovsko najbrž zastavlja minister za finance Janez Šušteršič. Mu ga bo uspelo rešiti? Koalicija (soglasnih je vseh pet vladnih koalicijskih strank) predlaga, da naj se slabe terjatve bank (pri teh prednjači zlasti NLB) prenese na posebno agencijo, ki bi potem reševala tako "nasedle" terjatve večinoma večinsko državnih bank (NLB,NKBM, Abanka). Predlog vladne koalicije nima podpore v opozicijskih vrstah. V opoziciji so kritični tudi zaradi dejstva, da na finančnem ministrstvu menda dopuščajo reševanje slabih bančnih terjatev tudi znotraj samih bank. Kakšno je uradno stališče ministrstva in zlasti ministra Šušteršiča, bo znano v prihodnjih dneh.

Kakšna bo odločitev ministra za finance glede reševanja slabih bančnih terjatev? Kakorkoli že, odločitev, kako bo aktualna vladna koalicija poskušala sanirati slabe bančne terjatve, je v rokah ministrstva za finance in ministra Janeza Šušteršiča. Delovna skupina, ki je minule tedne za slabe terjatve iskala rešitev, v njej so predstavniki vseh parlamentarnih strank, je včeraj končala z delom, o svojih sklepih pa bo finančnega ministra uradno seznanila v četrtek.

Tajnikar: Če bo slabe terjatve reševala agencija, potem bomo to servisirali davkoplačevalci Kako koalicijski predlog, naj slabe terjatve banke rešuje posebna agencija, ocenjujejo v ekonomskih krogih in gospodarstvu, smo pobarali nekatere ekonomiste. Maks Tajnikar poudarja, da sta možnosti reševanja seveda dve: ali naj slabe terjatve rešuje posebna agencija ali pa se rešujejo znotraj samih bank. Če se slabe terjatve rešujejo v okviru posebne agencije, potem to v celoti "servisirajo" slovenski davkoplačevalci, tako odplačevanje glavnice kot tudi obresti. Vendar pa to, da se slabe terjatve prenesejo pod okrilje posebne agencije, še ne pomeni, da banke (NLB, NKBM … op. p.) ni treba znova dokapitalizirati. Vedeti je namreč treba, ko se slabe terjatve vzame iz "bančne aktive", takšna banka še vedno ni kapitalsko ustrezna, je prepričan Maks Tajnikar.

Hribar Milič: Same banke slabih terjatev ne morejo rešiti! Samo Hribar Milič, prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije, meni, da si moramo končno priznati, da same banke tega problema ne morejo rešiti, obenem pa je treba banke kar najhitreje usposobiti, da bodo končno igrale vlogo partnerja domačemu gospodarstvu in državi. Če jim ne bomo zagotovili tega, bomo imeli velike težave. Na gospodarski zbornici smo podpirali tudi ustanovitev slabe banke ali celo posebnega sklada za razvoj, za reševanje slabih terjatev, preveč časa pa smo zamudili, da smo našli odgovor, kako reševati slabe terjatve bank.