Šest občin z blokiranimi računi

Gre za občine Gornji Petrovci, Šalovci, Pesnica, Šentilj, Slovenska Bistrica in Logatec. Nekatere zaradi izvršb, druge zaradi prekomernega zadolževanja. Na ministrstvu za finance vseeno ocenjujejo, da je sedaj veljavni sistem zadolževanja občin ustrezen.

Zaplet zaradi prodaje zemljišča v občini Logatec

Občina Logatec ima blokiran račun od marca zaradi sklepa o izvršbi na podlagi pravnomočne sodne odločbe iz leta 2008, po kateri bi občina Logatec morala Petrolu plačati 2,2 milijona evrov. Gre za zaplet zaradi prodaje zemljišča.

Prav tako je zaradi izvršbe blokiran račun Občine Slovenska Bistrica, ki mora Slovenskim železnicam vrniti leta 1999 plačano nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Slovenske železnice so na sodišču namreč dosegle odpravo te odločbe.

Občina Gornji Petrovci je prezadolžena

Na drugi strani je občina Gornji Petrovci prezadolžena, zaradi česar je že dobila tudi negativno mnenje računskega sodišča.

Fartek: Krivi so grehi iz preteklih let

Občina Šalovci je zadolžena za 4 milijone evrov. Kot je povedal tamkajšnji župan Iztok Fartek, so za to krivi grehi iz preteklih let, ko se določene investicije niso plačevale, predvsem gradnja cest, ali pa se je celo šlo v investicije brez potrebnih sredstev, kot je na primer izgradnja vodovodnega omrežja v nekaterih vaseh. "Jemali so se krediti in leasingi in v situaciji, v kakršni smo danes, je normalno, da upniki iščejo svoj denar, mi pa denarja nimamo," je povedal.

Kot najbolj pereč problem je navedel čakanje na nekaj več kot milijon evrov, ki jim ga je za izgradnjo vodovodnega omrežja v vasi Šalovci država sprva obljubila, nato pa ob objavi načrta za Pomurski vodovod zamrznila.

Čagran: Občina je stalno normalno poslovala

Med zadolženimi občinami se omenja tudi občino Šentilj, a tam pojasnjujejo, da so zadevo pred nekaj meseci že rešili. Po besedah župana Edvarda Čagrana je šlo za dolg z glavnico okoli 300.000 evrov, ki so ga že deset let dolgovali Družbi za avtoceste v RS (Dars). "Ko je zadeva prišla do davčne uprave, smo se z Darsom takoj uspeli dogovoriti. Občina je stalno normalno poslovala. Naši računi niso bili blokirani niti eno uro," je poudaril.

"Občina Pesnica nima blokiranega računa"

Tudi v Pesnici zatrjujejo, da občina nima blokiranega računa. "V mesecu aprilu 2011 je prišlo samo do začasnega zaseženja sredstev na transakcijskem računu proračuna, zaradi zahtevka Darsa za vračilo preveč pobranega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v preteklih letih. Ko smo z Darsom podpisali sporazum o vračilu navedenih sredstev, so nam začasno zasežena sredstva na transakcijskem računu sprostili. V tem času je Občina Pesnica nemoteno izvajala in financirala vse zakonske naloge in prevzete obveznosti," so pojasnili.

"Sedanja ureditev je preohlapna"

Poslanca SD Luka Juri in Marijan Križman sta že minuli teden na vlado naslovila pobudo, naj zakon o financiranju občin spremeni, ker je sedanja ureditev po njunem mnenju preohlapna in omogoča dolgoročno neomejeno zadolževanje. Občina se namreč po zakonu lahko zadolži za kakršnokoli vsoto, le da letni obrok vračila ne sme preseči osmih odstotkov realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja.

Poslanca se zavzemata za določitev fiksne meje maksimalnega zadolževanja občin, kot smo ga poznali pred letom 2008, torej na 20 odstotkov rednih proračunskih prihodkov.

"Občine se smejo zadolževati samo za investicije"

"Postopki zadolževanja občin, določeni z zakonom, so pregledni in občinam omogočajo, da ob soglasju ministrstva za finance ter njihovim nadzorom pridobivajo nujno potrebna investicijska sredstva tudi iz naslova zadolževanja. Opozoriti namreč ponovno velja, da se za razliko od države, ki se sme zadolževati za različne namene, smejo občine zadolževati samo za investicije," pa pravijo pri Skupnosti občin Slovenije.

Občine zato ne potrebujejo sprememb, ki bi zagotavljanje ustreznega lokalnega razvoja še dodatno otežile ali ga celo onemogočile, so pojasnili. Podprli bi samo takšne spremembe, ki bi občinam, "katerih finančna kapaciteta to omogoča, omogočile dodatno zadolževanje" za investicije.

Ministrstvo: Zadolževanje je ustrezno omejeno

Tudi na ministrstvu za finance pravijo, da je zadolževanje občin ustrezno omejeno. "Praksa dosedanjega zadolževanja občin je pokazala, da te brez težav pri tekočem poslovanju tako omejeno zadolžitev lahko tudi servisirajo," so navedli na ministrstvu.

Poudarjajo, da mora občina za vsako zadolževanje, pri katerem črpanje in odplačilo nista v istem proračunskem letu, pridobiti soglasje Ministrstva za finance. Ministrstvo za finance v postopku izdaje soglasja za zadolžitev preverja dejansko zadolžitev lokalne skupnosti in njene možnosti za tekoče poplačilo obstoječih in novih obveznosti iz naslova posojil.

"Občina se ne more dolgoročno zadolžiti za kakršnokoli vsoto"

"Dosedanja praksa zadolževanja občin je pokazala, da se občina ne more dolgoročno zadolžiti za kakršnokoli vsoto, ker je ročnost odplačil pri bankah omejena na največ 15 let, le posamezne banke in te so že izjeme, pa odobrijo posojilo za obdobje do 20 let," so pojasnili na ministrstvu.

Ocenjujejo, da so obstoječe rešitve in omejitve, ki se nanašajo na dolgoročno zadolžitev občin še vedno sprejemljive, zato so tudi povzete v besedilu posameznih členov novega predloga Zakona o javnih financah, ki je v javni obravnavi.

V Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko pa so napovedali, da bodo izdelali analizo sedanje zakonske ureditve zadolževanja občin.

"Primernost limita bi morala temeljiti na analizi"

"Odgovor na vprašanje o primernosti limita bi moral temeljiti na analizi, koliko odhodkov občina potrebuje za svoje obvezne naloge in posledično koliko odhodkov lahko nameni za odplačilo dolga in kakšne investicije je dolžna financirati. V vsaki ureditvi zadolževanja obstaja tveganje, da se občine približajo postavljenemu limitu v zakonodaji in s tem omejijo možni obseg zadolževanja v prihodnje," pa opozarjajo na računskem sodišču.

Kot pravijo, je pri ocenjevanju ureditve zadolževanja treba izhajati iz evropske listine lokalne samouprave, ki določa, naj imajo lokalne skupnosti za najemanje posojil za večje investicije v mejah zakona dostop do domačega trga kapitala.

"Upoštevati je treba tudi medgeneracijsko pravičnost"

Pri zadolževanju občin pa je treba upoštevati tudi medgeneracijsko pravičnost. "Če gre za investicijo, denimo, šolo, ki jo bodo koristile še naslednje generacije, je smiselno, da se breme razporedi tudi nanje," menijo na računskem sodišču.