Torek, 29. 5. 2012, 16.14
7 let, 9 mesecev
Se bo ohranila "varnostna mreža" za regije, ki so nad 75% BDP EU?
Obe skupini pa utrjujeta svoja stališča pred pravimi pogajanji, ko bodo na mizi tudi številke. Prvi tabor, v katerem je tudi Slovenija, je danes vnovič izpostavil pomen kohezijske politike za spodbujanje rasti.
Razprava danes ni prinesla bistvenih premikov. Države ostajajo razdeljene na dva tabora - na eni strani so "prijateljice kohezije", neto prejemnice, ki branijo kohezijska sredstva, na drugi strani pa neto plačnice ali "prijateljice učinkovite porabe", ki želijo zmanjšati predlog Evropske komisije.
Neto plačnice pa zagovarjajo znižanje predloga Evropske komisije za obveznosti na en odstotek bruto nacionalnega dohodka (BND) unije, tako da bi ta vključeval tudi izvenproračunske programe, ki jih komisija ni vključila v svoj predlog.
Za Slovenijo so v pogajanjih ključna kohezijska sredstva in sredstva za razvoj podeželja, saj sta to instrumenta, ki spodbujata rast in s tem doseganje ciljev razvojne strategije Evropa 2020, je danes povedal državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Igor Senčar.
Komisija je oktobra lani predlagala, naj bodo te regije v novem večletnem proračunu upravičene do najmanj dveh tretjin sredstev, ki so jih prejele v sedanjem finančnem okviru. Dansko predsedstvo pa je predlagalo, naj bo za zanje zagotovljenih od 55 odstotkov do dve tretjini sredstev iz sedanjega finančnega okvira in naj se ta sredstva postopno zmanjšujejo.
Za Slovenijo, razdeljeno na vzhodno in zahodno regijo, je to zelo pomembno vprašanje. Vzhodna Slovenija sicer tudi v prihodnje ne bo dosegala 75 odstotkov povprečnega BDP EU in bo še vedno upravičena do vse pomoči, a zahodna regija je ta prag že presegla.
Tretja najbolj odmevna tema danes je bilo makroekonomsko pogojevanje - možnost kaznovanja z zamrznitvijo evropskih sredstev. Ta velja že sedaj, vendar le za prejemnice kohezijskih sredstev. Najbolj nazoren primer je Madžarska, ki ji grozi zamrznitev kohezijskih sredstev zaradi neurejenih javnih financ.
Slovenija v tem kontekstu po Senčarjevih besedah "izraža skepso" do predlogov, ki bi lahko dali razumeti, da bo šlo za podvojevanje, saj je sistem kaznovanja članic, ki ne spoštujejo evropske zakonodaje, opredeljen že v nedavno sprejetem svežnju novih proračunskih in ekonomskih pravil.
V povezavi s prihodkovno stranjo proračuna pa je Senčar povedal, da je Slovenija zadržana do predloga komisije glede novega DDV na ravni EU, ki bo nadomestil sedanji lastni vir, ki temelji na deležu DDV, ki ga poberejo države članice, ter da ne nasprotuje evropskemu davku na finančne transakcije.
EU želi dogovor o novem večletnem finančnem okviru unije doseči do konca leta.