Po nekaterih ocenah danes, dobre tri dni pred iztekom roka, okoli 100 tisoč slovenskih gospodinjstev, ki bi to morala narediti, delilnikov toplote še vedno ni vgradilo.
Roka pa, kot so pristojni že večkrat do zdaj poudarili, vendarle ne bodo premaknili. Zakon sicer grozi s kaznijo 200 evrov vsakemu gospodinjstvu v večstanovanjskem objektu, ki po 1. oktobru delilnikov še ne bo imelo, a vendarle ni pričakovati, da bodo inšpektorji takoj v soboto trkali na vrata. Sprva ne bodo delali obhodov in se bodo odzivali le na prijave, pa tudi v tem primeru ne bodo še takoj izrekali kazni, temveč bodo najprej odredili rok, v katerem naj bi se pomanjkljivost odpravila.
Praksa kaže, da so že zgolj z razdelilniki prihranki znatni
Delilniki toplote naj bi prispevali k pravičnejšemu obračunu toplotne energije za ogrevanje, ki se je v večstanovanjskih objektih do zdaj obračunavala po kvadraturi. Tako se je do zdaj prepogosto dogajalo, da so ljudje nevestno uravnavali temperaturo ogrevanega prostora z dolgotrajnim odpiranjem oken, kar ni bilo potratno le z gospodarskega, temveč tudi energetskega in okoljskega vidika. Že sama vgradnja delilnikov naj bi zaradi drugačne miselnosti odjemalcev in občutka, da bodo za svoje odpiranje okna tokrat plačevali oni sami, ne več vsi stanovalci, prinesla prihranke okoli 20 odstotkov. Pričakovani učinki so primerljivi s tistimi, ki so jih dosegli, ko so v večstanovanjskih objektih pavšalne modele obračuna porabe vode nadomestili z obračunom po dejanski porabi na podlagi odčitkov vodomerov.
Dodatne prihranke pri porabi toplotne energije bodo poleg smotrne rabe lahko prinesle še dodatne tehnične rešitve, kot so omejevalniki in termostati. Tako se bodo radiatorji sami izklapljali, ko bodo dosegli želeno temperaturo, in ne bo nevarnosti, da bi pozabili pravi čas pripreti ali kar zapreti ventil na radiatorju.
Računi bodo še vedno, tudi ob zaprtih radiatorjih, a veliko nižji
Že zdaj je veljalo, da odjemalci prejemajo račun med ogrevalno sezono, tudi če imajo vse radiatorje zaprte, saj je obračun toplotne energije v večstanovanjskih objektih potekal po kvadraturi in ne po dejanski porabi. Tega ne bo v celoti odpravil niti nov način obračuna, saj bo višino računa v manjšem delu, od 20 do 40 odstotkov, glede na dogovor lastnikov, še vedno določala kvadratura. Iz tega dela računa se bodo pokrivali tudi stroški ogrevanja skupnih prostorov.
Nekatere grejejo tudi sosedje, zato korekcijski faktorji
Preostalih od 60 do 80 odstotkov računa za toplotno ogrevanje se bo določalo na podlagi odčitkov delilnikov, pri čemer pa bodo v energetskem načrtu, ki ga mora pooblaščeni izvajalec pripraviti ob vgraditvi delilnikov, s korekcijskimi faktorji upoštevali, da je nekatera stanovanja težje ogreti na enako temperaturo. Korekcijski faktorji upoštevajo več dejavnikov, najpomembnejši pa je lega oziroma izpostavljenost hladnim zunanjim stenam. Tako imajo, denimo, stanovanja v vmesnih nadstropjih prednost, da so tako nad njimi kot pod njimi ogrevane površine sosedov, medtem ko so stanovanja neposredno pod ravno streho v stiku z veliko večjimi hladnimi površinami.
Dogovori ne bodo nujno preprosti
Pravičen model obračuna veleva, da morajo imeti enako velika stanovanja v različnih nadstropjih istega večstanovanjskega objekta enak račun za toplotno ogrevanje, če so ogreta na isto temperaturo. Torej: če ima stanovanje v najvišjem nadstropju bistveno višji račun za ogrevanje od stanovanja pod njim, čeprav sta oba ogreta na enako temperaturo, to pomeni, da korekcijski faktorji niso pravilno opredeljeni in da je treba energetski načrt popraviti. Tu pa se bo gotovo marsikje zapletlo, ker bo dogovor med stanovalci težko doseči, ker bo vsak gledal predvsem nase in večini ne bo mar za pravičnost.
Ne pozabite na hidravlično uravnoteženje
Prav zaradi pravičnosti pa je treba poskrbeti tudi za hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema. V sistemu, ki ni uravnotežen, bodo stanovanja, ki bodo bližje toplotni črpalki, že v izhodišču prejemala več energije, medtem ko tista na vrhu ne bodo mogla doseči zadovoljivo visokih temperatur in bodo hladna kljub na stežaj odprtim ventilom. Ta težava je izrazitejša pri starejših objektih, tudi tistih, starih kakšno desetletje, saj naj bi bili pri vseh novogradnjah ogrevalni sistemi že ustrezno projektirani in izvedeni, da hladnih stanovanj zaradi tega ne bi bilo.
Delilniki na vsak radiator ali kalorimeter na cev ob dostopu v stanovanje
Zakonsko zahtevo o obračunu toplote glede na dejansko porabo je mogoče izpolniti z vgradnjo delilnikov toplote na vsak radiator ali z vgradnjo enega samega kalorimetra, ki na glavni cevi meri dejansko količino toplote, porabljene v vsakem stanovanju. Vsak od teh načinov ima svoje dobre in slabe strani, nekatere, predvsem starejše, toplotne napeljave pa zaradi svojih značilnosti ne dopuščajo vgradnje kalorimetra. Delilniki so sicer po kosu veliko cenejši od kalorimetra, a jih je treba namestiti na vsak radiator, kar poveča stroške tudi pri odčitavanju in obdelavi podatkov (od pol evra do enega evra na odčitek, odvisno od izbranega izvajalca). Po drugi strani pa je kalorimetre, ki naj bi bili veliko natančnejši, treba občasno umerjati, kar je prav tako dodaten strošek.
Pri izbiri ustrezne rešitve naj zato svetuje upravnik ali neodvisni energetski strokovnjak, saj je povsem razumljivo, da bo vsak ponudnik zagovarjal predvsem tisto, kar prodaja. Kakorkoli, čas se izteka, in če se že niste, je skrajni čas, da se zmigate in da angažirate tudi svojega upravitelja, čigar sodelovanje pri tem je ne nazadnje prav tako ena od nalog, za katero vam mesečno izstavlja svojo položnico.