Če DZ rebalansa letošnjega proračuna, ki naj bi ga vlada sedaj zelo verjetno potrdila že v sredo, ne bo sprejel, ima vlada vzvod, da do konca leta ne sprejema novih proračunskih obveznosti.
Minister za finance Franc Križanič in direktorica direktorata za proračun Alenka Bratušek sta sicer zagotovila, da rebalans ne bo neposredno prizadel državljanov.
Odločili so se za strožje varčevanje od prvotno predvidenega
Kot je povedal Križanič, rebalans temelji na najnovejši uradni napovedi realne gospodarske rasti, ki je pri 1,8 oziroma 1,9 odstotka, zaposlenost pa naj bi padla za 1,5 odstotka. So se pa na vladi v luči padca pokojninske reforme na referendumu odločili za še nekoliko strožje varčevanje od prvotno predvidenega.
Možna je višja, pa tudi nižja rast od napovedane
Glede napovedane rasti je Križanič pojasnil, da je možna hitrejša rast, v primeru poglabljanja kriznih razmer v območju evra pa je možna tudi nižja. Veliko je odvisno od zunanjega okolja in hitrosti stabilizacije gradbeništva.
Še vedno za štiri odstotke več odhodkov kot lani
Rebalans predvideva odhodke v višini 9,65 milijarde evrov, kar je 360 milijonov manj kot v veljavnem proračunu, a še vedno štiri odstotke več kot lani. Prihodki proračuna naj bi znašali 7,95 milijarde evrov, kar je skoraj 400 milijonov manj kot je bilo predvideno v veljavnem proračunu.
Počrpali naj bi okoli 850 milijonov evrov sredstev EU
Od tega naj bi Slovenija po rebalansu proračuna počrpala nekaj okoli 850 milijonov evrov sredstev EU, kar je sicer za okoli 200 milijonov manj od veljavnega proračuna, neto položaj Slovenije do proračuna unije pa naj bi bil okoli 460 milijonov evrov, kar je 36 odstotkov več kot lani.
Bratušek: Želeli smo biti realni
Bratuškova je povedala, da so želeli biti pri načrtovanju letos v kar največji meri realni, tako da bo kljub nekoliko nižjim predvidenim sredstvom realizacija njihove porabe blizu 100-odstotna. V prvem polletju je sicer Slovenija po pojasnilih Bratuškove že počrpala blizu 400 milijonov evrov, neto pozitivni položaj do proračuna unije pa je 180 milijonov evrov.
Križanič pravi, da bodo ta sredstva prispevala k ohranjanju vsaj dela investicijskega cikla, vlada pa ima še vedno možnost, da v primerih, ko se bo izkazalo, da so nekateri projekti izvedljivi že letos, s sklepi zagotovi sredstva za nacionalno soudeležbo.
Proračunski primanjkljaj do 1,7 milijarde evrov
Proračunski primanjkljaj naj bi tako ob nadaljevanju nekaterih ugodnih gibanj pri prihodkih z naslova davka na dohodek pravnih oseb ob koncu leta dosegel okoli 1,7 milijarde evrov oziroma 4,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), možno pa je, da bo celo nižji.
Javnofinančni primanjkljaj do 5,5 odstotka BDP
Javnofinančni primanjkljaj naj bi medtem po Križaničevi oceni ob vseh izrednih dogodkih (prva dokapitalizacija NLB in dokapitalizacija Adrie Airways) dosegel 5,5 odstotka BDP, pri čemer je to zgornja meja, zato pričakuje, da bo celo nižji.
"Ni dodatnih posegov v plače, pokojnine in socialne transferje"
Bratuškova je še enkrat zagotovila, da se pri rebalansu dodatno ob ukrepih iz interventnega zakona ne posega v plače, pokojnine in socialne transferje, medtem ko se izdatki za blago in storitve dodatno znižujejo in bodo nižji kot 2008, investicije pa bodo kljub krepkemu znižanju še vedno za skoraj šest odstotkov višje kot lani.
"Uporabniki naj v načrtih ohranijo le realno izvedljive projekte"
Pri tem so uporabnike prosili, da v načrtih ohranijo zgolj realno izvedljive projekte, ima pa vlada zakonodajno pristojnost, da se v primerih, ko se ugotovi, da je kak dodaten projekt izvedljiv, sredstva tudi med letom povečajo.
Je pa Bratuškova povedala, da dodatnih ukrepov, ki bi neposredno prizadeli državljane, v rebalansu ni. Pride lahko do zamika nekaterih vzdrževanj in obnov cest, a tudi v teh primerih naj bi skušali sredstva za že skoraj zaključene projekte zagotoviti s sklepi vlade.
Posodobitev informacijskega sistema davčne uprave za zdaj varna
Bolj poudarjena bo racionalizacija pri delu in odmik nekaterih naložb v modernizacijo IT rešitev čaka javno upravo, pri čemer je posodobitev informacijskega sistema davčne uprave po Križaničevih besedah zaenkrat varna.
Križanič verjame, da bodo poslanci rebalans potrdili
Minister sicer verjame, da bo DZ septembra rebalans sprejel, v nasprotnem primeru pa vladi ostaja možnost vzvoda zaključka proračunskega leta, kar pomeni, da država do konca leta ne sprejema novih proračunskih obveznosti oziroma se odloča le za nujne in tako izvaja zgolj dogovorjena plačila. Križanič meni, da bi se s tako rešitvijo, ki je v veljavi tudi do sprejema rebalansa, lahko privarčevalo celo še več, a bi bili učinki na gospodarsko dejavnost večji.
Glede gibanja javnega dolga je minister zatrdil, da ostajajo pri cilju 43,3 odstotka BDP ob koncu leta, saj v drugem polletju zapade več glavnic. Letos sicer skupno zapade 990 milijonov evrov glavnic, za domače in tuje obresti pa bo država po rebalansu namenila 510 milijonov evrov.
4
