"Pri problematiki LB je treba upoštevati hibridno naravo spora"

Torej tako razmerje med komitentom in banko kot vprašanje jamstva za tuje devizne vloge, dodaja Drenikova. Brez upoštevanja obeh elementov v dobri veri s strani vpletenih držav problema ne bo mogoče rešiti. Poleg tega bodo upniki le težko prišli do poplačila, je prepričana Drenikova.

Drenikova v prispevku, objavljenem v posebni številki revije za gospodarsko, delovno in socialno pravo Podjetje in delo, ki zajema prispevke z letošnjih Dnevov slovenskih pravnikov, ki so ta teden potekali v Portorožu, sicer poudarja, da je z vidika poplačila varčevalcev nujen dogovor o nadaljevanju pogajanj med Slovenijo in Hrvaško z namenom doseči čimprejšnjo rešitev ali pa odločitev tretjega prek sprave, arbitraže ali meddržavnega sodišča.

Doseg takšnega dogovora utemeljuje z navedbami direktorja uprave LB, da ta nima premoženja, nekdanjima podružnicama v Zagrebu in Sarajevu pa je bilo onemogočeno poslovanje in uspešno poplačilo terjatev, iz katerih bi lahko izplačali nekdanje varčevalce.

'Naša sodišča bi morala iti dlje od evropskega' Države naslednice nekdanje Jugoslavije imajo v konkretnem primeru dolžnost po mednarodnem pravu skleniti sporazum o prevzemu jamstva za nekdanje devizne vloge, vendar pri tem mednarodno pravo ne postavlja omejitev, ali je tak sporazum dvostranska ali mnogostranska mednarodna pogodba, ugotavlja Drenikova.

Po njenem mnenju bi zato slovenska sodišča morala iti dlje od Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je pri odločanju vezano le na določbe Evropske konvencije o človekovih pravicah. Naša sodišča bi morala pri odločanju na podlagi slovenske ustave bolj obravnavati in upoštevati vse mednarodnopravne vidike primera. Prav v tem je namreč zapletenost problematike nekdanjih varčevalcev LB, saj je v ozadju na videz preprostega civilnopravnega razmerja prav spor o prevzemu jamstev med državami naslednicami.

V prispevku Drenikova spominja, da okoli 132.000 varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB zahteva več kot 187 milijonov evrov, okoli 165.000 varčevalcev sarajevske podružnice pa okoli 90 milijonov evrov.