Bonitetna agencija Moody's je znižala kreditno oceno Slovenije s tretje najvišje Aa2 za eno stopnjo na Aa3.
Agencija se je za znižanje ocene odločila zaradi težav v podjetniškem in finančnem sektorju v času naraščanja nezanesljivosti glede sposobnosti vlade, da ukroti rastoči dolg.
"Ocena se lahko zniža še bolj"
Moody's je prav tako sporočil, da se lahko ocena zniža še bolj. Med razlogi je povečano tveganje, da bo morala vlada dodatno podpreti bančni sistem ter poslabšanje obetov za srednjeročno gospodarsko rast. Med drugim zaradi zmanjšanja dostopnosti do posojil zaradi stresa v bančnem sistemu in pričakovane upočasnitve rasti izvoza, kot posledice upočasnitve svetovne gospodarske rasti.
Kot razlog za znižanje ocene pa Moody's navaja tudi naraščajočo politično negotovost in tveganja pri izvajanju načrtov za fiskalno konsolidacijo ter strukturnih reform, ki so potrebne za preprečevanje nadaljevanja rasti vladnega dolga v srednjeročnem obdobju in za promocijo obetov dolgoročne gospodarske rasti v Sloveniji.
Gaspari pričakoval znižanje bonitetne ocene Slovenije
Znižanje bonitetne ocene Slovenije je bilo pričakovano že najmanj nekaj mesecev in lahko se zgodi, da se bo nekaj podobnega v naslednjem tednu ali dveh zgodilo še s kakšno drugo bonitetno agencijo, je komentiral minister za razvoj in evropske zadeve, ki opravlja tekoče posle, Mitja Gaspari.
"Stvari, ki so bile povedane v komentarju (Moody's), so bolj ali manj točne," je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Gaspari. "V kratkem lahko pričakujemo še kakšno podobno mnenje, ker se ponavadi pojavljajo v parih ali v trojkah," je dejal. Letos je v državo prvi prišel Moody's, kdaj bi lahko prišli preostali dve veliki bonitetni agenciji - Standard & Poor's in Fitch -, pa Gaspari ni želel napovedovati.
"Poslabšanje je takšno kot drugod v EU"
Pri refinanciranju obveznosti države v tujini ni nikakršnega problema, "za banke pa v toliko, kolikor so se sposobne profesionalno organizirat in pridobiti ta sredstva na tujih trgih," je dejal in dodal, da so se pričakovanja gospodarske rasti Slovenije sicer poslabšala, vendar je poslabšanje takšno kot drugod v EU.
Napoved rasti slovenskega bruto domačega proizvoda je za konec leta približno enaka napovedi za območje evra, pri čemer Mednarodni denarni sklad za Slovenijo daje celo boljšo napoved, "kot jo dajemo sami zase", je dejal Gaspari in dodal, da smo glede javnega dolga boljši od večine držav v območju evra.
SDS: Padec bonitete je povzročilo neukrepanje vlade na področju gospodarstva
Padec bonitetne ocene Slovenije je povzročilo neukrepanje vlade na področju gospodarstva, so komentirali v SDS. "Vlada Boruta Pahorja je državo z nesprejemanjem ustreznih ukrepov in nekontroliranim zadolževanjem pahnila v še večjo gospodarsko in finančno krizo, kot bi jo imeli sicer," menijo v SDS.
Znižanje bonitete Slovenije v SDS obžalujejo, ob tem pa poudarjajo, da je znižanje predvsem posledica dejstva, da vlada ni sanirala bančnega sistema (vključno z neustanovitvijo slabe banke) in izboljšala podjetniškega okolja, s čimer bi gospodarstvo postalo bolj konkurenčno.
"Vlada ni bila sposobna zaščititi prebivalstva in gospodarstva"
"Dejstvo je, da je leva politična opcija ves čas svojega mandata državo jemala predvsem kot plen. Zaradi svoje nesposobnosti vlada Boruta Pahorja ni bila sposobna zaščititi prebivalstva in gospodarstva pred negativnimi učinki svetovne finančne in gospodarske krize, temveč je državo z nesprejemanjem ustreznih ukrepov in nekontroliranim zadolževanjem pahnila v še večjo krizo, kot bi jo imeli sicer," so v sporočilu za javnost še opozorili v SDS.
4
