Predstavnik obrtnikov: Nezavarovani krediti za podjetja v težavah nesprejemljivi

Odbor za gospodarstvo DZ je po opravljeni večurni razpravi podprl predlog zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah. Ta gre zdaj v razpravo in odločanje v državni zbor. Vlada želi s predlaganim zakonom povečati učinkovitost reševanja prezadolženih podjetij, hkrati pa ustrezno zavarovati terjatve iz naslova državnih pomoči v primerih, ko bi prejemniki pomoči končali v stečaju ali prisilni poravnavi.

Ukinitev zahteve po zavarovanju terjatev in prednostna poplačilna pravica države Novost, ki jo uvaja predlog zakona, je ukinitev zahteve po primernem zavarovanju kreditov, ki bi jih družbe v težavah prejele od države.

Za sredstva, ki jih bodo podjetja prejela kot državno pomoč, pa predlog zakona predvideva zavarovanje na način, da se jim podeli status prednostnih terjatev. To pomeni, da bo imela država v primerih, ko bi prejemnik pomoči končal v stečaju ali prisilni poravnavi, prednost pred ostalimi upniki.

Država bi imela prednost pred ostalimi upniki Predstavnica vlade Andreja Kert je v predstavitvi stališča vlade glede predloga zakona poudarila, da pomeni predlagani zakon velik premik pri odobravanju dodatnih sredstev podjetjem, ki so zašla v težave. Po njenih besedah se z zakonom odpravlja omejitve, ki so podjetjem, nesposobnim zavarovati poroštva in kredite, onemogočale pridobitev državnih pomoči.

Na vladi sicer pravijo, da se zavedajo tveganja nevračila sredstev v primeru državnih pomoči podjetjem v težavah, zato predlagajo, da bi terjatve države v primeru insolventnega postopka postale prednostne.

Pomisleki stroke: Bi bili upniki z novo rešitvijo še naprej enakopravni? Pomisleke o predlaganem zakonu je v razpravi pred glasovanjem izrazila zakonodajno-pravna službe državnega zbora, kjer menijo, da sta predvideni rešitvi - dajanje kreditev brez zavarovanja in prednostna pravica države pred drugimi upniki - sporni.

Poudarjajo namreč, da je podeljevanje nezavarovanih posojil in poroštev države v nasprotju z načelom racionalnosti, saj bi otežilo vračanje državnih pomoči. Prepričani so tudi, da bi pri določitvi državnih terjatev kot prednostnih v primeru insolventnih postopkov šlo za uvedbo nove izjeme od načela enakopravnosti pri obravnavanju upnikov. Kot pravijo, so za uvedbo takšnih izjem potrebni razumni in tehtni razlogi, ki pa ne izhajajo iz obrazložitve vlade.

Kriteriji za dodelitev pomoči niso jasni, opozarja Tomčeva Romana Tomc (SDS) se sicer strinja s tem, da se določenim podjetjem nameni državna pomoč, a opozarja na netransparenten način podeljevanja v predlagani rešitvi. Ta namreč po njenih besedah ne predvideva kriterijev in meril, kdo in v kakšnem obsegu bo lahko izkoristil pravico do pomoči.

Srečko Meh (SD) bi zapis v zakonskem predlogu, ki pravi, da je državna pomoč namenjena družbam, ki niso sposobne preživeti na trgu, raje spremenil v pomoč družbam, ki imajo perspektivo preživetja in so pred odločitvijo, ali stečaj ali pomoč. Drugega načina kot državne pomoči Meh ta hip ne vidi, saj banke te naloge v tem trenutku niso sposobne opravljati.

Državna pomoč za podjetja kot mrtveci v bolnišnici, pacienti pa pred njo Po mnenju Marka Pogačnika (SDS) bi predlagani zakon pomenil prevelika tveganja, saj poroštva brez garancij niso racionalna. Poleg tega predlog predvideva neenako obravnavanje upnikov, je opozoril poslanec SDS, ki meni, da z zakonom na dolgi rok ne bodo rešili ogroženih podjetij. Prepričan je namreč, da dajanje državnih pomoči podjetjem, ki niso sposobna sama preživeti na trgu, enako, kot da bi pustili mrtve ležati v bolnišnici, paciente, ki je še mogoče rešiti, pa bi pustili čakati zunaj.

Da imajo podjetja, ki stojijo tako slabo, da ne morejo zavarovati niti vložka države, težko prihodnost, pa je izpostavila Ljudmila Novak (NSi).

Brunskoletova: Obžalujem, da v reševanje podjetij nismo šli že prej Renata Brunskole (PS) je izpostavila, da poskuša država rešiti, kar se rešiti da, ob tem pa je izrazila obžalovanje, da se reševanja nismo lotili že prej. Pri tem je posebej izpostavila primer Primorja, za katerega so se v PS lani zavzemali, da bi ga rešila država.

"Sem proti državnim pomočem ali kakršnim koli subvencijam, ker te doslej niso prinesle rezultatov," je dejal Bojan Starman (DL.) Kot je opozoril, preteklo podeljevanje pomoči ni bilo transparentno, s tem, ko so nekatera podjetja pomoč dobila, druga pa ne, pa so rušila razmerja v gospodarskih panogah. "Raje znižajmo davke, saj bo za vse enako in za vse pošteno," je prepričan poslanec.

GZS: Predlog zakona ne kaže, da je bil pripravljen s tehtnim premislekom Alenka Avberšek iz Gospodarske zbornice Slovenije je na seji povedala, da bi bilo potrebno opredeliti, na koliko podjetij se nanaša zakon. Prepričana je namreč, da bi bilo potrebno dikcijo, da je pomoč namenjena podjetjem, ki niso sposobna samostojno preživeti na trgu, spremeniti, saj je takšnih družb nekaj tisoč.

Opozorila je tudi, da bi morali biti kriteriji za dodelitev pomoči ocenjeni strokovno in politično neodvisno, ob tem pa je spomnila še na pomisleke, ki jih ima do zakona zakonodajno pravna služba DZ-ja. "Nam je zelo žal, ampak ta predlog zakona ne kaže, da je bil pripravljen s tehtnim premislekom. Škoda, ker so rešitve v tej smeri potrebne," je sklenila.

Presečnik: Ni pomoči brez zavarovanja Brez zavarovanja ne more biti podeljena nobena pomoč, je prepričan Jakob Presečnik (SLS), ki meni, da bi morale k reševanju podjetij v težavah pristopiti banke. "Če banke ne morejo pomagati, potem ne vidim pametnega razloga, da takšnim podjetjem pomagajo davkoplačevalci," je bil pomislek Presečnika.