Posedi: Prekarizacija trga dela vodi v obubožanje delavcev

Tako slikovito se je na skupni novinarski konferenci s konfederacijo sindikatov 90 Slovenije izrazil predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Janez Posedi. Ob predstavitvi stališč o aktualni reformi trga dela je poudaril, da očitno ni več vprašanje, ali bomo trgovali z delom, ampak kako se bo trgovalo z delavci. Vendar pa bo po njegovem prepričanju, če želimo zagotoviti delo in je to tržno blago, verjetno treba razmisliti o novi ureditvi družbenih razmerij. "Dejstvo je namreč, da je bila gospodarska rast v zadnjih dvesto letih enoodstotna, kakor tudi, da je bila rast, ki smo jo imeli v približno zadnjih petih letih, nenormalna in nenaravna. Takšne rasti v zgodovini človeštva ni bilo. Tudi pričakovati ne moremo, da bi se kdaj povrnila. Koncept socialne države, ki ga poznamo, pa temelji na gospodarski rasti. Temelji na pogodbi o zaposlitvi, ki pomeni finančno konstrukcijo države, saj se iz nje plačujejo prispevki za socialne blagajne in te pogodbe o zaposlitvi so predmet predloga zakona o delovnih razmerjih, ki ga je predlagala vlada. Če takšna pogodba izumira, potem imamo težave z javnimi financami," je prepričan Posedi. Reforme, ki jih predlaga, so reforme, ki so jih Nemci sprejemali leta 2000 oziroma so del Agende 2010 v času vlade nekdanjega socialdemokratskega kanclerja Gerharda Schröderja. In izkazalo se je, da vodijo v obubožanje delavcev. "V Nemčiji danes namreč že skoraj vsak peti dela na delovnih mestih za slabo plačo, kar pomeni manj kot 10,36 evra bruto in navzdol do dveh evrov na uro."

Ali je mogoče z občasnimi in začasnimi oblikami dela financirati državo?

V takšne razmere po Posedijevem mnenju vodi tudi prekarizacija trga dela pri nas. "Uvajanje občasnega in začasnega dela vodi v zniževanje stroškov dela. Vprašanje pri teh oblikah dela pa je vedno, ali je mogoče s temi oblikami dela financirati socialno državo."

Inovativnosti, ki jo po njegovih besedah potrebuje gospodarstvo, začasno in občasno delo zagotovo ne bo prineslo. "To prinaša le inovativnost pri tem, kako zamaskirati delo na črno in kako zmanjšati dostopnost do služb," je prepričan Posedi.

Moti ga tudi predlog ukinjanja obvezne prijave prostega delovnega mesta na zavodu za zaposlovanje za vse, razen za državno upravo. Po njegovih napovedih bo tako politika le še okrepila svoj vpliv na zaposlovanje v državnih podjetjih.

Majcen: "Ne vidim nobene korelacije med trgom dela in reševanjem finančnih razmer"

Peter Majcen, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, je poudaril, da zavračajo mantro, ki se nenehno pojavlja v javnosti: da bo reforma trga dela rešila naše finančne razmere. "Trdim, da je to le poskus, kako se v kriznih razmerah še dodatno oklestiti tistega, ki je najšibkejši člen v verigi, to je delavec."

Ob tem ga moti še, da se zadnje čase ne govori več o odpiranju novih delovnih mest, niti varni prožnosti, temveč le še o lažjem odpuščanju, ki naj bi prineslo nova delovna mesta, kar je, kot poudarja, absurd. Vlada želi po njegovem mnenju s tem doseči le všečnost v mednarodnih krogih in posledično lažje zadolževanje Slovenije.

Ob tem je poudaril, da še vedno ni jasno, kakšno bo odrekanje tistih, ki imajo največ. Po njegovih besedah bi se morale znižati na primer tudi odpravnine menedžerjev, ki pomenijo kar zajetne kupčke iz proračunov posameznih podjetij.

Koncept enotne pogodbe za nedoločen čas je vse kaj drugega kot to

Prav tako po Majcnovih besedah zavračajo koncept enotne pogodbe za nedoločen čas, ki je vse kaj drugega kot to, saj nedoločenost lahko traja le do dveh let. Prav tako se mu zdi sporno, da lahko nekoga v prvih petih mesecih odsloviš brez razloga in v naslednjih 19 po bistveno olajšanem postopku. "To vsekakor ne pomeni ureditev razmer na trgu dela."

Kot pravi, tudi zdajšnji zakon o delovnih razmerjih ni slab, težava je le, da se ga ne izvaja. Prav tako imamo po njegovem prepričanju neurejeno področje študentskega dela, ki ga vlada zdaj ne namerava urejati, čeprav bi bilo treba problematiko reševati celovito. "Problematiko študentskega dela bi morali urejati v okviru vsega dela visokega šolstva, z vsemi njegovimi fasetami, to je od štipendijske do nastanitvene politike in vsega drugega," se strinja z njim Posedi.

Kaj si pravzaprav želijo delodajalska združenja, razen poceni delavcev?

Majcnu se zdi morebitna socialna bomba krčenje pravic brezposelnih. "Krčenje in krajšanje obdobja nadomestil za brezposelnost pomeni dodatno zmanjševanje pravic. Na ta račun pa se išče neke korektive."

Sicer pa sta oba prepričana, da bo med procesom sprejemanj reform treba vložiti maksimalni napor v socialni dialog. Ob tem Posedi doda še, da pogreša mnenja delodajalskih združenj o tem, kaj si, razen poceni delavcev, pravzaprav želijo.