Sreda, 18. 1. 2017, 3.56
7 let, 1 mesec
Policija nad avstrijski prevzem Heliosa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,45
13
Prodajo domžalskega Heliosa iz leta 2014, ko je premazniška skupina končala v rokah avstrijskega holdinga Ring International, preiskuje slovenska policija.
Med osumljenimi naj bi bili po naših informacijah nekdanji člani uprave Heliosa, med drugim dolgoletni prvi mož Uroš Slavinec in njegov naslednik Aleš Klavžar. Policija je že zahtevala dokumentacijo od nekdanjih lastnikov družbe.
Na policijski upravi Ljubljana so nam potrdili, da v zvezi s prodajo Heliosa vodijo predkazenski postopek zaradi suma zlorabe položaja. Več zaradi interesa postopka niso mogli razkriti. Slavinec ni bil dosegljiv za komentar. V Heliosu so nam medtem povedali, da jih državni organi do sedaj niso kontaktirali, "tako tudi zaslišanj ni bilo".
V središču preiskave je domnevno sporno delovanje uprave Heliosa v obdobju, ko je družba postala tarča Avstrijcev. Še preden je Ring plačal kupnino in prevzel lastništvo Heliosa, so namreč v Domžalah sprejeli več vprašljivih odločitev v korist bodočega lastnika.
Uroš Slavinec je vrsto let vodil Helios in nazadnje pomagal avstrijskemu Ringu prevzeti domžalsko družbo.
Preberite še:
-> Todorićev Agrokor: začetek konca balkanskega imperija?
-> Reforma: za zdravje nam bodo trgali od neto plač
Zastavili premoženje Heliosa
Glavni očitek nekdanjim vodilnim v Heliosu, zaradi katerega jim grozi večletna zaporna kazen, je zastava vsega premoženja domžalske družbe brez soglasja in vednosti tedanjih lastnikov in nadzornega sveta. S tem so Avstrijcem v resnici omogočili najem posojila, s katerim so ti financirali prevzem Heliosa.
Kdo je prodal Helios
Postopek prodaje Heliosa je vodil konzorcij prodajalcev, v katerem so bili med drugim tudi Slovenski državni holding (prej Sod), NLB, Modra Zavarovalnica in Triglav Skladi. Oktobra 2013 je z avstrijskim Ringom sklenil pogodbo o nakupu 73-odstotnega lastniškega deleža.
O tem, ali so bili pred prodajo seznanjeni z zastavo Heliosovega premoženja in ali se je nanje morebiti obrnila policija, nam v SDH niso pojasnili ničesar, saj niso "dolžni razkrivati kakršne koli komunikacije z državnimi organi". V Modri zavarovalnici nam na vprašanja niso odgovorili, v NLB pa odnosov s strankami ne komentirajo.
Po odhodu Uroša Slavinca je vodenje Heliosa in izpolnjevanje navodil avstrijskega lastnika prevzel Aleš Klavžar.
Gre torej za prakso, ki na moč spominja na prepovedane tajkunske prevzeme. Država je namreč zaradi spornih prevzemov, kot sta bila v Merkurju in Pivovarni Laško, že pred leti sprejela zakonodajo, po kateri prevzemniki svojih tarč ne smejo izčrpavati oziroma za najeta posojila obremenjevati njihovega premoženja.
S tem so se tudi potrdile informacije, da Helios v nasprotju z napovedmi ni prešel v roke finančno močne mednarodne skupine, ki bi za nakup zagotovila lastna sredstva. Ravno nasprotno, Ring je prevzem skoraj v celoti financiral z izposojenim denarjem.
Odločitev brez vednosti nadzornikov
Nekdanja uprava Heliosa, ki je še pred prihodom novega lastnika sama izpeljala množična odpuščanja, je premoženje družbe marca 2014 zastavila brez vednosti nadzornikov, s čimer je kršila veljavni statut družbe.
Da niso dali soglasja k zastavi premoženja oziroma jim tega uprava Heliosa sploh ni predlagala, nam je včeraj potrdil tudi tedanji predsednik nadzornega sveta Samo Mirnik. Tega v Heliosu niso nedvoumno komentirali. Povedali so le, da je bil nadzorni svet o posojilu obveščen.
Kako so Avstrijci zaobšli "protitajkunsko" zakonodajo
Po prevzemni zakonodaji Helios, ki je imel leta 2014 skoraj 1.500 malih delničarjev, ne bi smel financirati svojega prevzema. Toda omejitve, po katerih ne bi smeli obremenjevati premoženja tarče, so v Ringu spretno zaobšli.
Tedanja zakonodaja je določala, da prevzemna tarča, v konkretnem primeru Helios, ne sme jamčiti za financiranje lastnega prevzema. A ta omejitev je veljala le za delnice, kupljene v javni prevzemni ponudbi. Ne pa tudi za obdobje pred tem, ko so se Avstrijci z državo in bankami že dogovorili o nakupu večinskega paketa Heliosovih delnic.
Prav obvladovanje večine Heliosa jim je omogočilo nadaljnje dogovore o financiranju prevzema. Da je šlo za sporen posel, je očitno spoznala tudi vlada Mira Cerarja, ki se je leta 2015 odločila za spremembo zakonodaje. Vanjo je vnesla dodatno varovalko, ki preprečuje ponovitev primera, kot je bil Heliosov.
Potrebovali so soglasje
Omejitve pri poslovanju uprave Heliosa je že leta 2012 sprejela skupščina delničarjev, ko se je izkazalo, da je Slavinčeva uprava pred tem s svojim največjim lastnikom, družbo Zvon Ena Holding, sklepala vprašljive posle in finančno izčrpavala družbo. Tako bi morala uprava za prodajo ali obremenitev premoženja v vrednosti nad pet milijonov evrov po novem pridobiti soglasje nadzornega sveta.
Toda Slavinčeva uprava se je na to omejitev očitno požvižgala. Brez vednosti takratnih lastnikov in nadzornega sveta se je v korist Avstrijcev dogovorila o najemu sindiciranega posojila in v zameno obremenila premoženje družbe. Tudi za 110-milijonsko posojilo, s katerim so Avstrijci poravnali kupnino za večinski, 78-odstotni delež v Heliosu.
Uprava je premoženje zastavila konec marca 2014, le nekaj dni preden so Avstrijci prevzeli lastništvo Heliosa in zamenjali večino njegovega nadzornega sveta. V njem so bili predstavniki zdaj že nekdanjih lastnikov.
Zaveze mrtva črka na papirju
Usoda Heliosa je s tem prešla v roke Ringovih financerjev, torej ameriških skladov tveganega kapitala Blackstone Group in Franklin Templeton. Ti so zaradi preteklih zgodb dobili sloves brezkompromisnih vlagateljev.
Gerald Martens je po prevzemu Heliosa postal alfa in omega družbe, na koncu pa se je moral predčasno posloviti.
Tako so Avstrijci v Domžalah kmalu po prevzemu začeli "čiščenje" družbe. Znane so zgodbe o rezanju stroškov na vseh ravneh, zapiranju premalo donosnih trgov in obračunu z zaposlenimi, ki je vrhunec dosegel s poskusom odpustitve prve sindikalistke Jane Poljanšek.
Ta je opozarjala na nespoštovanje zavez o triletnem ohranjanju števila zaposlenih in vztrajanje Avstrijcev pri prenovljeni kolektivni pogodbi, ki je prinašalo nižje plače. Že pred tem je Poljanškova poudarjala, da bodo Avstrijci kljub danim zavezam odpuščali, raven zaposlenosti pa ohranjali z zaposlovanjem kadra iz lastne družbe Rembrandtin.
Eden od glavnih ukrepov je bil namreč združitev Heliosa z avstrijsko premazniško skupino Rembrandtin, ki je bila že od prej v lasti Ringa.
Tudi Dragonja napovedoval ovadbo
Zaradi domnevno sporne obremenitve premoženja Heliosa za potrebe financiranja 150-milijonskega prevzema je leta 2014 tedanji minister za gospodarstvo Metod Dragonja tik pred volitvami napovedal kazensko ovadbo proti novemu avstrijskemu vodstvu in nadzornikom družbe. Dragonja, ki je bil do lanskega leta državni sekretar na finančnem ministrstvu, se pozneje po srečanju s predstavniki Avstrijcev ni odločil za ovadbo.
Ameriški skladi zahtevali prodajo
Nedolgo po prevzemu so se tudi potrdila ugibanja, da so Avstrijci res prevzeli Helios, da bi lažje prodali Rembrandtin.
Manj kot leto dni in pol po 150-milijonskem prevzemu so namreč v Ringu že začeli aktivno iskati novega lastnika za Helios pod pretvezo iskanja svežih sredstev za njegovo širitev. Konec lanskega leta so ga našli v japonski družbi Kansai Paint, enem izmed desetih največjih proizvajalcev premazov na svetu.
Po naših informacijah se je aktualna prodaja zgodila predvsem zaradi pritiskov ameriških financerjev prevzema, skladov tveganega kapitala, saj Helios ni dosegal donosov, ki so jih pričakovali. Zaradi tega je moral lani spomladi iz Heliosa oditi tudi dotedanji alfa in omega Gerald Martens.
Visok dobiček s Heliosom
Vsa vrednost posla po navedbah Japoncev znaša 572 milijonov evrov, kar vključuje tudi obveznosti združene družbe Helios-Rembrandtin. Od tega je po naših informacijah za 330 milijonov evrov kupnine, preostalo pa so večinoma Rembrandtinovi dolgovi.
Avstrijski Ring naj bi do konca marca zaključil s prodajo Heliosa. Na fotografiji Hiroši Išino, predsednik uprave japonske družbe Kansai Paint.
V vsega nekaj letih so Avstrijci s Heliosom prišli do velikega zaslužka. Koliko znaša, ni povsem jasno, saj naj bi Ring lani in v letu 2015 po dostopnih podatkih iz Heliosa dobil tudi po 15 milijonov evrov dividend.
V resnici naj bi torej Avstrijci z izposojenim denarjem prevzeli Helios, drastično znižali stroške, omejili naložbe in ga pripojili lastnemu Rembrandtinu. Vmes so si iz Heliosa izplačali še nekaj deset milijonov evrov in družbo prodali naprej strateškemu lastniku.
Ob tem spomnimo, da so se Japonci že leta 2011 zanimali za vstop v Helios, vendar niso bili po volji takratne uprave pod vodstvom Slavinca. Ta je pozneje Ringu na stežaj odprla vrata in mu omogočila, da je v prevzemnem boju premagal druge tekmece.
Klavžar pred prihodom Japoncev zapušča Helios
Aleš Klavžar, ki je po odhodu Uroša Slavinca prevzel vodenje Heliosa in do nedavnega vestno izpolnjeval navodila avstrijskega Ringa, bo moral še pred prihodom novih japonskih lastnikov zapustiti Domžale. "Gospod Aleš Klavžar je našel novo poslovno priložnost zunaj Heliosa," so potrdili v Heliosu. Družbo v kratkem zapušča tudi nekdanji član uprave Marko Vresk, ki je bil nazadnje odgovoren za upravljanje sistemov varnosti in se bo upokojil.
Klavžar se bo preselil v Iskro, ki je v lasti Dušana Šešoka. Postal bo finančni direktor za celoten koncern, nam je potrdil Matija Šešok, direktorju operacij v Iskri. "Pri tem poudarjam, da vsak posameznik, ki s svojim vodenjem družbe njeno vrednost v treh letih potroji iz 150 na prek 500 milijonov evrov, lahko takoj dobi delo na Iskri," je še dodal.
Helios je sicer v zadnjih nekaj letih na veliko poslovno sodeloval z družbo Taxgroup, ki je v lasti bratov Šešok ter se ukvarja z davčno optimizacijo in poslovnim prestrukturiranjem podjetij. Ali gre za vračilo uslug Klavžarju, Matija Šešok ni odgovoril.
13