Raziskava Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) o prehrambenih navadah odraslih prebivalcev Slovenije kaže, da so prebivalci z nižjim materialnim standardom še posebej ogrožena skupina.
Izbirajo namreč pretežno živila z manj priporočeno sestavo, pogosto cenovno bolj ugodna. Zato bo podražitev hrane te sloje še dodatno prizadela, so zapisali na IVZ.
Tisti z nižjimi prihodki tudi najpogosteje preverjajo ceno živil
Kot je pokazala raziskava, socialno in ekonomsko šibkejši sloji zdravim prehranskim izbiram ne posvečajo dovolj pozornosti zaradi ekonomskih razlogov, zaradi premajhne dostopnosti in tudi še vedno premajhnega poznavanja zdrave prehrane. Izkazalo se je, da tisti z nižjimi prihodki tudi najpogosteje preverjajo ceno živil.
"Zaskrbljujoče je, da sta se v zadnjem obdobju občutno podražila tudi zelenjava in sadje"
"Zaskrbljujoče je, da sta se v zadnjem obdobju občutno podražila tudi zelenjava in sadje," meni Vida Fajdiga Turk z IVZ. Po njenem mnenju vsakodnevno uživanje sadja in zelenjave v priporočenih količinah zagotavlja zadostno preskrbljenost z nekaterimi življenjsko pomembnimi hranili, omogoča vzdrževanje priporočene telesne teže in zmanjšuje tveganje za nekatere kronične nenalezljive bolezni. Višanje cen bo tako po njenem mnenju lahko še bolj neugodno vplivalo na zdravje.
Kot so še zapisali na IVZ, dostop do kvalitetne hrane, ki si jo ljudje cenovno lahko privoščijo, je po podatkih raziskav pomembnejši kot samo izobraževanje o pomenu prehrane za zdravje. Pomemben cilj javnega zdravja je zato razpoložljivost in cenovna dostopnost do zdrave in hranilno bogate hrane, saj učinki nezdrave prehrane pomembno vplivajo na zdravje celotne populacije, še zlasti pa na zdravje socialno in ekonomsko šibkih slojev.
Smiselno je spodbujati tudi lokalno pridelavo hrane
V obstoječih razmerah bi bilo treba razmisliti o sistemskih ukrepih, ki bi najbolj ogroženim skupinam ljudi zagotovili dostop do kakovostnega sadja in zelenjave ter kakovostnih beljakovinskih živil, menijo v IVZ. Z dodatnimi prehranskimi programi bi lahko država vplivala tudi na prehranski status in zdravje socialno ogroženih kategorij prebivalstva. Poleg tega je smiselno spodbujati tudi lokalno pridelavo hrane na nivoju države in samooskrbo gospodinjstev.
Pozitiven vpliv na ustrezno rast in razvoj otrok
Zdravo in uravnoteženo prehranjevanje čez celo življenje pozitivno vpliva na ustrezno rast in razvoj otrok. Vpliva na kakovost življenja, še posebej na delovno zmožnost v odrasli dobi, ter na zdravje, dobro prehranjenost in neodvisnost v starosti. Nasprotno pa neustrezna prehrana vodi v slabšo odpornost organizma, povečano dovzetnost za bolezni, slabši telesni in duševni razvoj ter slabšo produktivnost, so še zapisali na IVZ.
3
